Kot je v vladnem sporočilu po seji vlade spomnilo ministrstvo za naravne vire in prostor, se s predlogom o postopnem zapiranju premogovnika vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje.
Zakonski predlog prav tako predstavlja ključen korak pri uresničevanju nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033.
“Slovenija se s tem pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa zagotavlja, da bo prehod izveden pravično, odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi,” so izpostavili pristojni in dodali, da bo vlada z obravnavo zakonskega predloga nadaljevala na eni od prihodnjih sej.
Predlog zakona temelji tudi na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, s čimer se bo zagotovilo postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se predvideva izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045.
Kot so navedli na ministrstvu, zakonski predlog vključuje tudi določila o poklicnem in starostnem upokojevanju zaposlenih, odpravninah in socialnih ukrepih, dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, monitoringu in sanaciji okolja ter tehničnem in finančnem nadzoru nad izvajanjem programa.
Za izvajanje zakona je po pojasnilih ministrstva predviden tudi obsežen finančni okvir, in sicer v višini več kot 1,1 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Ob tem bodo dodatna sredstva zagotovljena tudi iz naslova poslovanja družbe in dezinvestiranja.
Vlada je na seji obravnavala tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Kot je v vladnem sporočilu navedlo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je namen zakona odprava in omilitev posledic postopnega izstopa iz premoga v savinjsko-šaleški premogovni regiji.
“Odpravljanje posledic postopnega izstopa iz premoga mora slediti načelom pravičnega prehoda, ki je na splošno opredeljen kot zagotovilo, da pri prehodu na nizkoogljična ter okoljsko trajnostna gospodarstva in družbe nihče ne ostane pozabljen ali potisnjen v ozadje,” so poudarili.
Ministrska ekipa se je na današnji seji seznanila tudi z informacijo o petkovi objavi javnih razpisov sklada za pravični prehod za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij v uradnem listu.
V okviru razpisa za spodbujanje investicij v gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko-šaleški premogovni regiji, ki ga je objavila javna agencija Spirit Slovenija, bo na razpolago 68,7 milijona evrov sredstev. Od tega bo za Zasavsko regijo na voljo 26,2 milijona evrov, za Savinjsko-Šaleško pa 42,5 milijona evrov.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) pa je objavila razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v omenjenih dveh regijah v skupni vrednosti 14,42 milijona evrov. Od tega bo Zasavski regiji na voljo 4,4 milijona evrov, Savinjsko-Šaleški pa 10 milijonov evrov.
Vlada se je seznanila tudi z z izvajanjem projektov sklada za pravični prehod za savinjsko-šaleško premogovno regijo. Po pojasnilih ministrstva za kohezijo je sklad za pravični prehod novost programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. V Sloveniji sta do sredstev upravičeni dve savinjsko-šaleška in zasavska regija. Sredstva so namenjena prestrukturiranju gospodarstva tam, kjer je bila oziroma bo opuščena raba premoga.
Za sofinanciranje projektov v savinjsko-šaleško premogovni regiji je v obdobju 2021-2027 predvidenih skoraj 189 milijonov evrov. Ministrstvo za kohezijo je kot organ upravljanja že izdal odločitve o podpori projektov v višini skoraj 142 milijonov evrov, pri čemer gre za sredstva iz sklada za pravični prehod in državnega proračuna. Projekte sicer izvaja več ministrstev v vlogi posredniških teles.
Vir: STA
