Slovenija je v svojem drugem mandatu Varnostnemu svetu ZN prvič predsedovala septembra lani, v času splošne razprave svetovnih voditeljev na začetku 79. zasedanja Generalne skupščine ZN. Kot nosilno temo za odprto razpravo v času prvega predsedovanja si je izbrala Voditeljstvo za mir, kar bo glavna tema odprtega zasedanja tudi tokrat.
“Lani smo izmenjali poglede o prihodnosti ZN, letos pa se osredotočamo na vlogo bodočega generalnega sekretarja ali sekretarke,” je dejal veleposlanik Samuel Žbogar, ki bo program predsedovanja Varnostnemu svetu predstavil na novinarski konferenci na sedežu ZN v ponedeljek.
Postopek izbiranja naslednika Antonia Guterresa se je uradno začel v torek, ko sta predsednica Generalne skupščine Annalena Baerbock in predsedujoči Varnostnemu svetu v novembru, veleposlanik Sierre Leone, državam članicam ZN poslala pisno pobudo, naj začnejo predlagati kandidate.
Volitve za generalnega sekretarja bodo v Varnostnem svetu in Generalni skupščini ZN prihodnje leto. Skupina Latinska Amerika trdi, da je na vrsti, da predlaga generalnega sekretarja, medtem ko ga skupina Vzhodna Evropa, v kateri je Slovenija, doslej kot edina še ni imela.
Razen ZDA, Rusije in Kitajske sicer skoraj vse članice ZN menijo, da je napočil čas za prvo generalno sekretarko, s čimer se strinja tudi Slovenija. Na zunanjem ministrstvu pa ob tem opozarjajo, da bo v danih razmerah ključno, kakšna osebnost bo novi sekretar ali sekretarka.
Kandidaturo so že razglasili nekdanja predsednica Čila Michelle Bachelet, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Argentinec Rafael Grossi in nekdanja podpredsednica Kostarike Rebeca Grynspan. Neuradno se kot možne kandidatke omenjajo tudi nekdanja predsednica Generalne skupščine ZN Maria Fernanda Espinosa iz Ekvadorja, premierka Barbadosa Mia Motley, ameriški portal blizu ZN pa je med možnimi kandidatkami omenil celo slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon.
Veleposlanik Žbogar bo v prvem tednu predsedovanja vodil Varnostni svet na obisk Sirije in Libanona. Namen enodnevnega obiska v Damasku, prvega sploh, do katerega prihaja ob prvi obletnici padca režima Bašarja al Asada, je povrnitev zaupanja Sirije v ZN, veleposlaniki vseh članic Varnostnega sveta pa se bodo srečali z najvišjimi predstavniki prehodne vlade, civilne družbe in manjšin. V Libanonu bodo medtem govorili o tem, kako lahko ZN pomagajo pri ohranitvi krhkega premirja z Izraelom, in obiskali mirovno misijo Unifil.
V drugem tednu predsedovanja bosta najmanj dve zasedanji – o sodelovanju med ZN in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter o položaju v Afganistanu. Slednje bo potekalo na mednarodni dan človekovih pravic in v ospredju bodo pravice žensk v tej državi. Obe zasedanji bo vodila zunanja ministrica Fajon. Slovenija v okviru predsedovanja načrtuje tudi zasedanje o Ukrajini, pri čemer še ni jasno, na kakšni ravni bo. Tretji teden pa bo več zasedanj na temo Bližnjega vzhoda.
Varnostni svet bo obravnaval tudi nekatere krize v Afriki, večino dela pa naj bi opravili do začetka božično-novoletnih praznikov 20. decembra. Kasneje bo morda le kakšno izredno zasedanje.
Pred predsedovanjem je 34 organizacij in pobud civilne družbe – med njimi so Gibanje za pravice Palestincev, Glas ljudstva, Slovenska filantropija, Mirovni inštitut, Ambasada Rog in Sindikat Glosa – na zunanje ministrstvo naslovilo poziv, naj Slovenija ukrepa za pravice Palestincev.
Organizacije kritizirajo resolucijo o potrditvi mirovnega načrta predsednika ZDA Donalda Trumpa za Gazo, ki jo je v Varnostnem svetu podprla tudi Slovenija, ter pozivajo, naj Slovenija zahteva spoštovanje premirja v Gazi, odgovornost za kazniva dejanja, vztraja pri spoštovanju humanitarnega prava ter pri prenehanju okupacije Gaze in Zahodnega brega.
Na zunanjem ministrstvu odgovarjajo, da tudi sami ves čas opozarjajo na nerešena vprašanja in dileme v zvezi z resolucijo.
Sedež Slovenije iz vzhodnoevropske skupine ZN bo 1. januarja za dve leti zasedla Latvija, iz Varnostnega sveta odhajajo tudi Gvajana, Južna Koreja, Sierra Leone in Alžirija, prihajajo pa še Kolumbija, Bahrajn, DR Kongo in Liberija.
Ministrica Fajon je s članstvom zadovoljna, po njenih besedah si je Slovenija z delovanjem v ZN ustvarila ugled in je deležna pohval, tudi s strani generalnega sekretarja Guterresa. Meni, da je Slovenija izpolnila zaveze, ki jih je dala ob nastopu, da bo delovala transparentno in se pogovarjala z vsemi.
Če je bilo leto 2024 težko zaradi vojne v Ukrajini in v Gazi, je bilo delo letos še težje zaradi nastopa nove ameriške vlade, ki ima v Varnostnem svetu pristop ‘ali bo po mojem ali ne bo nič’, je medtem o članstvu dejal eden od diplomatov na ZN.
Zapuščina Slovenije v Varnostnem svetu pa bo tudi čisto konkretna, odločila se je namreč, da bo na novo opremila pisarno predsedujočega Varnostnemu svetu. Po Žbogarjevih besedah se je za donacijo odločila, ker je bila obstoječa oprema povsem izrabljena.
Vir: STA
