Konferenca, ki je pritegnila več kot 100 udeležencev iz petih držav, je bila osredotočena na ključne izzive energetskega prehoda do leta 2035, pri čemer so bile v ospredju predvsem teme preobrazbe premogovniških regij in razvoja sistemov daljinskega ogrevanja.
Posebno simbolno noto je konferenci dalo obeleževanje 70-letnice Termoelektrarne Šoštanj, ki pomembno zaznamuje razvoj Šaleške doline in slovenske energetike.
Razprave so ob tem poudarile pomen pravičnega prehoda regije v nizkoogljično prihodnost ter zagotavljanja stabilne oskrbe z energijo.
Uvodoma sta zbrane nagovorila prof. dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko in predsednik organizacijskega odbora EnRe 2026, ter Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.
V okviru plenarnih predavanj je Gregor Cvet iz Komunalnega podjetja Velenje predstavil izzive daljinskega ogrevanja v okviru preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, mag. Marko Bahor iz družbe ELES pa je predstavil možnosti defosilizacije sektorja ogrevanja z integriranim pristopom k energetskemu sistemu.
Predavanji sta predstavljali izhodišče za prvo okroglo mizo z naslovom »Vizija razvoja sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji«, kjer so sodelujoči strokovnjaki poudarili pomen dolgoročne energetske strategije, stabilnih virov toplote in prilagajanja energetskih sistemov novim okoljskim in družbenim izzivom.
Druga okrogla miza z naslovom »70 let proizvodnje električne energije« je ponudila razmislek o razvoju slovenske energetike ter prihodnosti proizvodnje električne energije v času postopnega opuščanja premoga. Sogovorniki so izpostavili pomen zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja, vlaganj v nove energetske sisteme, pomen izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra ter pravičnega prestrukturiranja SAŠA regije.
V okviru šestih strokovnih sekcij je bilo predstavljenih skoraj petdeset znanstvenih in strokovnih prispevkov ter raziskovalnih projektov s področij energetike, obnovljivih virov energije, vodikovih tehnologij, umetne inteligence in trajnostnega energetskega prehoda.
Razprave so ponovno pokazale, da so povezovanje znanosti, gospodarstva in lokalnega okolja ključnega pomena za uspešen zeleni prehod.
