Po besedah Dermola bi bilo pri sprejemanju tako pomembnega razvojnega zakona nujno doseči širše družbeno soglasje, saj bodo zaradi različnih pogledov in rešitev tudi v prihodnje prisotne številne javne polemike. Opozoril je, da zakon posega v deset različnih sistemskih zakonov, zato bi bilo po njegovem mnenju prav in potrebno, da bi o posameznih sistemskih spremembah opravili več ločenih in poglobljenih razprav.
Izpostavil je tudi vprašanje legitimnosti priprave zakona. Kot je poudaril, bi bilo lažje razumljivo, če bi tako obsežen zakon predlagala Vlada Republike Slovenije, ki ima za to polno politično legitimnost. Ker pa ga je predlagala skupina poslancev, obstaja možnost, da bo že ob oblikovanju nove vlade čez nekaj dni ponovno predmet obravnave.
Ob tem je poudaril, da zakon sicer vsebuje tudi nekatere dobre in potrebne rešitve, vendar se z določenimi določbami težko poistoveti. Razume potrebo po interventnih ukrepih zaradi energetske krize ter prizadevanja države za omejevanje vplivov cen energentov na gospodarstvo in življenjske stroške ljudi. Kot predstavnik Šaleške doline pa posebej pogreša rešitve glede nadaljnjega obratovanja Termoelektrarne Šoštanj. Opozoril je, da je TEŠ moral sprožiti postopke insolventnosti, ker država ni sprejela zakona o podaljšanju delovanja elektrarne po aprilu 2027 ali drugih sistemskih rešitev. Prav to pa bi po njegovem mnenju morala biti ena ključnih intervencij države, saj sta energetska in prehranska samooskrba ključni dobrini v primeru različnih kriz.
Državni svetniki po opravljeni razpravi zahteve, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu, niso sprejeli, saj potrebna večina za sprejem zahteve ni bila dosežena.
