Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in pobudniki peticije Odklopi.net pozivajo javnost, pristojne institucije in oblikovalce politik k hitremu odzivu in sistemskim ukrepom, ki bodo zagotovili varno in spodbudno učno okolje za otroke in mladostnike. Ob tem pa predlagajo, da postane 20. februar “Dan brez telefona”.
“Pobuda je reakcija na stanje družbe v katerem živimo. In stanje je alarmantno. Peticija je naravna reakcija družbe. Nedopustno je, da naši otroci odraščajo na tak način, kot danes odraščajo. Dovolj je bilo samo govora, kaj vse je narobe. Stroka že leta opozarja o škodljivih posledicah uporabe digitalnih naprav, če se nič ne zgodi, so taki ukrepi, kot je peticija, nujni. Verjamemo, da se bomo sedaj vsi skupaj streznili in tudi ukrepali,” je dejala Vlasta Juršak, pobudnica peticije.
Digitalne naprave otroke spravljajo v stiske
Mag. Mojca Mihelič, predstavnica ravnateljev je osvetlila izzive, s katerimi se šole vsakodnevno srečujejo zaradi prekomerne uporabe zaslonov. Poudarila je nujnost sistemskih rešitev in zakonodajnih ukrepov, ki bi prispevali k varnejšemu in bolj osredotočenemu učnemu okolju: “Otroci so naša prihodnost in če na tem mestu ne bomo nič naredili, si napovedujemo uničenje. Zakaj se nam zdi pomembno nujno omejiti nepooblaščeno uporabo vseh digitalnih naprav v šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih? Ker otroke delajo asocialne, otroke razčlovečujejo, jih spravljajo v stiske, kakršnih mi odrasli nismo nikoli doživeli, ker jim nismo bili izpostavljeni.” Kot je še dodala, se ne zavzemajo za prepoved v celoti, temveč si želijo, da bi bila uporaba telefona varna in nadzorovana.
Doc. dr. Marko Pokorn je predstavil zdravstvene posledice pretirane uporabe digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih. Med ključnimi tveganji je izpostavil vpliv na duševno zdravje, motnje spanja, težave s koncentracijo ter pomanjkanje gibanja: “Dejstvo je, da so zasloni nepogrešljiv del našega vsakdana, potrebno jih je uporabljati po pameti. Nespametna in prezgodnja raba ima škodljive posledice na zdravje in razvoj otrok: govorne jezikovne sposobnosti, razvoj otrokovih socialnih veščin, naprave vplivajo na večjo pojavnost motenj pozornosti s hiperaktivnostjo, otroci, ki so pretirano izpostavljeni zaslonom imajo moteno spanje. Modra svetloba lahko vpliva tudi na izločanje melatonina, tako imajo otroci porušen spalni ritem. Zaradi gledanja na blizu so prizadete oči, posledica je kratkovidnost, otrok, ki ves čas buli v zaslon se tudi manj giblje, ima težave s prekomerno telesno težo in kasneje v življenju je večja verjetno za srčno žilne bolezni, večja je verjetnost tudi za uživanje nezdrave hrane. Prizadeto je duševno zdravje. Pretirana izpostavljenost privede tudi do digitalne odvisnosti.” Najboljši način učenja je vzgled, je dodal. “Doma je potrebno narediti red. Če otroci v zgodnjem otroštvu nimajo interakcije s starši, še posebej z mamo, ki med dojenjem gleda v zaslon, se to odraža v njeni fizionomiji, njenem srčnem utripu … otrok je tako že v najzgodnejšem obdobju svoje življenja prikrajšan za celostno materinsko ljubezen. Otroci, še posebej pa dojenčki, potrebujejo obraze. Potrebujejo interakcije s starši. Otroci morajo vsak dan intenzivno komunicirati s svojimi starši in vrstniki in to je normalni proces odraščanja. Ta prepoved oz. omejitev uporabe zaslonov je korak k normalizaciji otroštva.“
Pametni telefon je lahko odlično orodje ali orožje, zato ga je potrebno uporabljati po pameti, ne pa nespametno.
Predsednica ZPMS Darja Groznik je opozorila na dolgoletno prizadevanje organizacije za izboljšanje življenjskih pogojev otrok. Ob tem je predstavila pobudo za razglasitev 20. februarja kot “Dan brez telefona”, ki bi spodbudila širšo družbeno razpravo o odgovorni rabi digitalnih naprav. “Že eno leto si ZPMS na različne načine prizadeva, da bi nagovorila odločevalce, da bi posegli na to področje in omejili rabo pametnih naprav. Za nami je veliko dopisov in sestankov in premaknilo se ni nič,” je dejala. “Očitno je napočil čas, da se nekaj stori, očitno je potrebna tudi ta širša, družbena aktivacija, da se bo spremenilo na bolje. Zelo veliko razlogov je, da danes pristopamo k tej peticiji, ki ne pomeni, da smo proti digitalizaciji, mi smo za premišljeno digitalizacijo.” Poudarila je tudi, da je država uzakonila pravico do odklopa, otroke pa prepustila na milost in nemilost pametnim napravam. “Zato želimo, da država s sistemskim ukrepom poseže na področje šolstva z ustreznimi ukrepi in sledit politikam drugih držav. Ni razloga, da tega ne bi storili.”
Antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed pa je med drugim poudaril, da cilj pobude ni zavračanje digitalizacije, temveč smotrna in uravnotežena uporaba tehnologije v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. “Pozornosti imamo vse manj. In tudi sam opažam, da se ne morem več posvetiti bistvenemu. Ker me zmotijo naprave, ki jim dajemo vse več in več pozornosti. V zaslone gledamo 8 ur dnevno, odrasli gledamo v telefone 4 ure dnevno. In potem pravimo, da nimamo časa, hkrati pa damo tudi mladim naprave v otroke in jih pošljemo v šolo. Tudi, če je telefon v torbi in dobi otrok potisno obvestilo, v tistem trenutku pozornost pade in je preusmerjena drugam. Sebi in mladim smo odvzeli pozornost, ki je zdaj na drugi strani zaslona, namesto da bi bila na tistem mestu, ki je v tistem trenutku res pomembna. Pametni telefon je lahko odlično orodje ali orožje, zato ga je potrebno uporabljati po pameti, ne pa nespametno,” je povedal. “Vsak dan si lahko z namenom privoščimo odklop. To bi moralo biti zapisano v ustavo. Ne le odklop od dela, tudi odklop od naprav,” je še dodal.
SZJ ZPMS
