Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah, pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.
Pri določanju odgovornosti za povračilo škode je pomembna delitev na vrste, ki so divjad in ki jih je dovoljeno loviti, ter na zavarovane živalske vrste.
Pri divjadi se razlikuje lovne in nelovne površine. Za povračilo nastale škode od divjadi na lovni površini je odgovoren upravljavec lovišča. Če se ta v predpisanem roku ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec s tem seznani ministrstvo oz. lovskega inšpektorja.
Pri škodi na nelovnih površinah in škodi, ki jo povzroči šakal, ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so še navedli.
