Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo danes, je Statistični urad RS tudi letos postegel z nekaj statističnimi podatki.
V začetku letošnjega leta so mladi (15–29 let) predstavljali 15 % prebivalstva Slovenije. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje. V letu 2024 so mladi v Sloveniji zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 8,1 (na lestvici 0–10).
Mladih čedalje manj
Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev starih 15–29 let. Njihov delež je znašal 15,2 % populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991.
Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku letošnjega leta največji v osrednjeslovenski regiji, 17,5-odstoten, najmanjši pa v pomurski, 12,5-odstoten. Med državami EU je bil lani najvišji delež mladih na Danskem (19,1 %), najnižji pa v Bolgariji (13,4 %). Slovenija spada med države članice EU z nizkim deležem mladih v starostni skupini 15–29 let.
Od doma pri skoraj 29 letih
Leta 2024 so se mladi v Sloveniji odseljevali od doma pri povprečno 28,9 leta (enaka starost kot predlani). V državah EU so se mladi odselili od doma v povprečju pri 26,2 leta. Najbolj zgodaj so selitev od doma izvedli mladi na Finskem (pri povprečno 21,4 leta), sledili sta Danska (21,7 leta) in Švedska (21,9 leta), najpozneje pa mladi na Hrvaškem (pri 31,3 leta), sledili sta Slovaška (30,9 leta) in Grčija (30,7 leta).
V Sloveniji je v letu 2024 skupaj s svojimi starši živelo 79,7 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je bilo za 46,9 odstotne točke več kot na Danskem (32,8 %), po drugi strani pa za 10,2 odstotne točke manj kot na Hrvaškem, ki je v EU imela najvišji delež mladih, še bivajočih pri starših (89,9 %). EU-povprečje je znašalo 67,8 %.
Mladi med izobraževanjem in trgom dela
Po kazalniku zgodnje opustitve izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18–24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija na ravni držav EU uvršča med države z enim najnižjih deležev: v 2024 je bila na petem mestu (5,0 %), za Hrvaško (2,0 %), Irsko (2,8 %), Grčijo (3,0 %) in Poljsko (4,1 %). Najvišji delež pa so imeli v Romuniji (16,8 %), sledila je Španija (13,0 %).
Med mladimi (15–29 let) v Sloveniji je bilo lani 7,6 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje (t. i. NEET). Največji delež takih mladih so imeli v Romuniji (19,4 %), sledila je Italija (15,2 %), najnižjega pa na Nizozemskem (4,9 %).
Stopnja delovne aktivnosti višja, brezposelnost pa nižja od povprečja EU
Med mladimi (20–29 let) v Sloveniji je bila v 2024 stopnja delovne aktivnosti 68,6-odstotna, kar je bilo nad povprečjem EU (65,9 %). Med moškimi v Sloveniji je bila 72,9-odstotna, med ženskami pa 63,5-odstotna. Med državami članicami EU so najvišjo izmerili na Malti (84,5 %), najnižjo pa v Italiji (49,2 %).
Tudi lanska stopnja brezposelnosti med mladimi (20–29 let) v Sloveniji (6,6 %) je bila nižja od povprečja EU (10,1 %). Najnižja je bila na Češkem (4,6 %), najvišja pa v Grčiji in Španiji (18,4 %).
Med mladimi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo pa večje
Leta 2024 je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji (16–29 let) 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 % mladih.
Med državami članicami EU je bila stopnja tveganja revščine lani najvišja v Luksemburgu (25,5 %) in Bolgariji (24,4 %), najnižja pa poleg Slovenije še na Irskem (9,2 %).
Brez interneta ne gre
V 2024 so mladi (16–29 let) v Sloveniji skoraj vsi dnevno uporabljali internet. 91 % mladih ga je uporabljalo za spletna družbena omrežja, medtem ko je EU-povprečje znašalo 88 %. Delež uporabe je bil sicer največji na Češkem (99 %) in Cipru (98 %), najmanjši pa v Italiji (80 %) in Nemčiji (84 %).
Sedem od desetih mladih (69 %) v Sloveniji je gledalo pretočne videovsebine na zahtevo, npr. na Netflixu, Voyu (v EU: 72 %); te so bile sicer najbolj priljubljene med mladimi na Danskem (93 %). Tretjina jih je poslušala ali prenašala podkaste, kar je nekoliko manj od povprečja EU (40 %). Največja deleža poslušalcev podkastov sta bila na Češkem (73 %) in Cipru (72 %).