Kot je pred tednom slovenske hrane, ki se bo prihodnji petek zaključil s tradicionalnim slovenskim zajtrkom v vrtcih in šolah, na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Martin Bajželj s statističnega urada, so bili kruh in izdelki iz žit oktobra medletno dražji za 2,8 odstotka.
Stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji je po zadnjih podatkih, ki so za lani, znašala 81 odstotkov, kar je tretja najvišja vrednost od leta 2000. Pri tem je Bajželj poudaril, da so višje stopnje samooskrbe predvsem pri koruzi v zrnu, tritikali ter rži in soržici. Samooskrba z navadno pšenico je nižja, in sicer 62-odstotna.
Za maslo je bilo treba oktobra odšteti približno 12 odstotkov več kot pred enim letom. Lani je bilo uvoženega približno 2700 ton, izvoženega pa 120 ton. To je ravno obratno razmerje kot npr. pri mleku, ki ga vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo. Liter svežega polnomastnega mleka je sicer oktobra stal 2,3 odstotka več kot pred enim letom.
Pri medu je bila stopnja samooskrbe lani 51-odstotna. V obdobju od leta 2000 je najnižja predlani, ko je znašala samo 13 odstotkov, najvišja pa leta 2000, ko je bil presežek oz. 112-odstotna samooskrbnost. “Ta stopnja med leti sicer zelo niha, ker je količina zelo odvisna od vremenskih razmer,” je pojasnil Bajželj.
Del tradicionalnega slovenskega zajtrka so še jabolka. Lani je bilo v intenzivnih sadovnjakih pridelanih skoraj 51.000 ton jabolk, po prvih ocenah za letos pa kaže, da bo pridelek zelo podoben, kot je bil lanski. V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo lani medtem pridelanih 17.000 ton jabolk, letošnji pridelek pa naj bi bil po prvih ocenah precej manjši.
Stopnja samooskrbe s sadjem je bila v Sloveniji lani 27-odstotna, leto prej še precej nižja. V Sloveniji smo bili več kot 50-odstotni samooskrbni s sadjem nazadnje v letu 2006.
Stopnja samooskrbe z mesom se v zadnjih letih giblje okoli 80 odstotkov. Slovenija je samooskrbna predvsem z govejim in piščančjim mesom, pri slednjem so skoraj vsako leto presežki. Zmanjšala pa se je samooskrba s prašičjim mesom, in sicer z okoli 80 odstotkov v začetku tisočletja na 35 odstotkov lani.
Najnižje stopnje samooskrbe ima Slovenija poleg sadja tudi pri zelenjavi. Stopnja samooskrbe z zelenjavo v zadnjih 25 letih ni nikoli presegla 50 odstotkov. Lani je znašala 36 odstotkov. Pri samooskrbi so statistiki zaznali tudi precejšnje zmanjšanje pri krompirju, in sicer s 83 na 41 odstotkov.
Vedno več slovenskih kmetij je vključenih v sistem kontrole ekološkega kmetovanja. To so kmetije, ki imajo certifikat ali so v postopku preusmeritve na ekološko kmetovanje. Trenutno jih je skoraj 4000, obdelujejo pa okoli 57.000 hektarjev zemljišč, kar je 2,5-krat toliko kot pred 20 leti.
Vir: STA
