VIDEO: 63. skok čez kožo
Več videovsebin
Rudarski praznik – tega sicer obeležujemo 3. julija – se je začel že zgodaj zjutraj z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in nato še s slovesnostjo za letošnje delovne jubilante Rudarske reševalne službe. Nadaljeval se je popoldne, s parado uniformiranih rudarjev, ki so v spremstvu orkestra in pod vodstvom komandanta Borisa Sotlerja s Titovega trga krenili proti Mestnemu stadionu Velenje, kjer smo spremljali že 63. Skok čez kožo.
Skok čez kožo je največji praznik vseh, ki smo povezani s premogovništvom in ki živimo ter delujemo v Šaleški dolini, so znova izpostavili na že tradicionalni prireditvi, s katero Premogovnik Velenje obeležuje pomemben del svoje skoraj 150-letne zgodovine.
Zbrane je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Da premogovništvo že skoraj stoletje in pol spreminja podobo Šaleške doline, je dejal uvodoma.”V vsem tem času smo bili motor in gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razmaha premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so v preteklosti z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole za naše otroke ter infrastrukturo za zdravje, kulturo in šport naših prebivalcev,” je povedal.
Iz globin Šaleške doline so do danes pridobili že več kot 264 milijonov ton premoga.
“Od prvih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo presegli 5 milijonov ton premoga v enem letu, je povedal”. “Pogosto se pozablja, da smo takrat, v času naše največje intenzivnosti, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj, zagotavljali poceni električno energijo za skoraj polovico potreb Slovenije. Ta je bila poceni tudi zato, ker se je ob proizvodnji tako premoga kot tudi elektrike, ki je iz njega nastajala, zanemarjalo naše okolje. Pogosto se pozablja, da so bila posledice poceni električne energije iz velenjskega lignita uničujoče in je zaradi tega Šaleška dolina postala črna točka na ekološkem zemljevidu Slovenije,” je dejal generalni direktor PV.
“Še kako se namreč zavedamo prihodnosti, ki bo v tej dolini precej drugačna,” je nadaljeval.
“Slovenija se je zavezala k razogljičenju energetike in s tem k prenehanju pridobivanja elektrike iz premoga. Zavezala pa se je tudi, da bo zeleni prehod izpeljala v skladu z načelu pravičnosti, ki zapovedujejo, da v tej tranziciji nihče ne bo prikrajšan in da bo prehod temeljil na ustvarjanju novih delovnih mest. V nacionalni strategiji je določena letnica 2033 kot tisti mejnik, do katerega bomo morali najkasneje prenehati z odkopavanjem premoga, kar pomeni, da nas v kratkem času čaka veliko dela.”
Po zaustavitvi odkopavanja bo potrebno še petnajst do dvajset let krepkega dela.
V podzemlju je več kot 50 kilometrov jamskih rovov, ki jih morajo kakovostno zapreti, potrebno pa bo sanirati tudi degradirane površine nad premoškim slojem. “Dokler bo podjetje delovalo, pa bo tudi potrebovalo motivirane in kvalificirane sodelavce, zato bomo tudi v prihodnosti še vedno zaposlovali in štipendirali,” je svoj nagovor zaključil mag. Mavec.
Častna skakalka čez kožo na letošnji prireditvi je bila ministrica za pravosodje, Andreja Katič.
“Današnje priznanje pomeni odgovornost, da se tudi v prihodnje borim za pravičen razvoj naše doline. V razpravah o usodi Šaleške doline in našega gospodarstva sem se velikokrat morala ugrizniti v jezik. Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije,” pa je v nagovoru med drugim povedala Andreja Katič. “Spomnim se onesnaženega zraka, ki smo ga vdihavali, krajine, ki je izginjala, ruševin potapljajočih hiš. Najbolj se spomnim ljudi, njihovih imen in zgodb. Ob izginjanju njihovih domov, ki so si jih zgradili z odrekanjem, se je v njihova srca zarezala tista tiha bolečina, ki je niso mogli skriti,” je dejala. “Zato upravičeno pričakujemo, da bo država zagotovila pravičen prehod iz ere obdobja rabe premoga v zeleno prihodnost za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in za vse, ki so s proizvodnjo energije tako ali drugače povezani. Če želimo, da mladi ostanejo v dolini, jim moramo omogočiti lepo prihodnost,” je sklenila ministrica.
Njeno geslo ob skoku čez kožo se je glasilo: “Prihajam iz knapovske družine, ponosna na svoje korenine. Na glas povsod povem: Za razvoj domovine potopili smo vasi, spomine, spoštovanje do jame pa je del naše zapuščine. Čeprav nisem knap, sodim med glasne šaleške dekline, ki se bo z vami, kamerati, v Evropi, v Ljubljani, z ramo ob rami še naprej borila za pravično prihodnost naše Doline.”
“Naj živi nam večno, naš rudarski SREČNO“
Sledil je sprejem novincev – letos so jih v rudarski stan sprejeli 34 – ki so na dušek izpili vrček piva in slavnostno skočili čez kožo. “Naj živi nam večno, naš rudarki SREČNO,” smo slišali na skupni zdravici, po kateri so se novinci pridružili ostalim rudarjem, s katerimi bodo negovali izjemno rudarsko tradicijo, ki je vtkana v samo jedro Šaleške doline.
Z vključno včerajšnjimi novinci so jih v vseh teh letih v rudarski stan sprejeli že 3.970.
