VIDEO: 150 let premogovništva v Šaleški dolini
Več videovsebin

150 let premogovništva v Šaleški dolini
Praznovanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah – ob 6. uri se je oglasila kanonada, v praznični dan pa so nas prebudile tudi budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Dogajanje se je nadaljevalo s tradicionalno rudarsko parado. Uniformirani rudarji so v spremstvu rudarskega orkestra in pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja s Titovega trga zakorakali proti mestnem stadionu, kjer je potekala slavnostna prireditev z bogatim kulturnim in glasbenim programom.



“Danes je za Premogovnik Velenje izjemen dan. Ob dnevu rudarjev praznujemo vsi, praznuje celotna Šaleška dolina,” je obiskovalce nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Letos imamo še prav poseben razlog, da slavimo še še bolj slovesno, ponosno, in veselo, slavimo namreč visok in častitljiv jubilej, 150 let obstoja, je poudaril. “Praznujemo ga na kraju zgolj nekaj sto metrov stran od tam, kjer je pred poldrugim stoletjem prva vrtina prevrtala premogov sloj, kasneje pa sta tu v premog zarezala prvi kramp in prva lopata. Po 150 letih praznujemo torej skoraj na istem mestu, kjer se je začela izjemna zgodba ustvarjanja industrijske zgodovine Šaleške doline, razvoja, trdega dela in izjemnega tovarištva.”



Spomnil je na začetke organiziranega pridobivanja premoga, ki so bili skromni in zahtevni, pa tudi na čas, ko je velenjski premogovnik zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico potreb Slovenije po električni energiji. “In lahko smo ponosni, da smo v celotni zgodovini, od pričetkov izpred 150 leti pa vse do danes, iz globin Šaleške doline nakopali že več kot 266 mio ton premoga.”
V svojem govoru se je generalni direktor spomnil tudi vseh, ki so v premogovniku izgubili svoja življenja. “Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztrgala naše sodelavce, očete, sinove, može, prijatelje. Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik se iz globin podzemlja niso vrnili. V zgodovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je premog dajal kruh za življenje in jim je njihova življenja tudi odvzel. V ta namen in njihov spomin bomo letos postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije.”
Vsem tem žrtvam premogovništva so se zbrani poklonili z minuto molka.
Ob praznovanju tradicije in spomina na preteklost tudi pogledi v prihodnost
“Po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga smo danes v času zelenega prehoda. Slovenija se je zavezala za razogljičenje energetike in bo najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo elektrike. Središčna in hkrati največja točka tega prehoda v ogljično nevtralno družbo je Šaleška dolina s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na našo dolino in jo dodobra predrugačila,” je poudaril Mavec.
Slovenija se je skupaj z Evropo zavezala, da bo ta prehod izpeljala pravično in da v tem procesu nihče ne bo ostal pozabljen, je dejal, in spomnil, da sta v pripravi dva ključna zakona – Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Šaleške doline. Prvi bo poskrbel, da ob sočasni proizvodnji pričnejo zapirati tiste predele jame, ki jih ne potrebujejo več. “S tem lahko vzdržno nadaljujemo z dinamiko zmanjšanja proizvodnje in skrbimo, da zaradi prenehanja odkopavanja premoga nihče ne bo izgubil službe, ter zagotavljamo pravičen izhod iz premoga. Z dinamiko del namreč sledimo naravnemu odlivu kadra, torej dinamiki upokojevanja, in tako v letu 2033, ko ugasne proizvodnja premoga in se izvajajo le še zapiralna dela, preostane tista predvidena ekipa 600 ljudi, ki bo podzemne prostore še naslednjih 15 let zapirala in dokončno sanirala površine nad njo.”
Drugi je zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. “Z njim mora biti zagotovljeno, da bomo za generacije, ki prihajajo, za naše otroke, ustvarili nove službe z novimi vsebinami. Z njimi bomo nadomeščali tista delovna mesta, ki bodo izgubljena zaradi ugašanja premogovništva.”
V rudarski stan simbolično sprejeli 33 novincev
V sklopu praznovanja 150. obletnice in dneva rudarjev so na stadionu včeraj izvedli tudi 64. Skok čez kožo. V preteklih letih so v v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.970 novincev – dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije – v soboto so jih še 33.





Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. “Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spoznanje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej,” se je glasilo njegovo geslo.
“Rudarjenje premoga je zaznamovalo našo preteklost in bo z 20-letno sanacijo tudi del sedanjosti. V tem času pa je treba vzporedno graditi prihodnost. V novo vlogo. V novo priložnost,” je dejal v nagovoru.
“Rudarstvo nas uči, da prava vrednost pogosto leži pod površjem – in da do nje ne vodi bližnjica, temveč le trdo delo, znanje in pogum. Tudi prihodnost zahteva enak pristop,” je še poudaril.


Dogodek je pospremil bogat kulturni in glasbeni program, v katerem so nastopili: Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet Velenje, Harmonikarski orkester Barbara PV, Skupina Ave, 6Pack Čukur, Robert Goter, Jani Napotnik, Rajko Britovšek, Šaleški akademski pevski zbor, Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje, Plesna šola Spin, Plesna šola Mdance in posebna glasbena gostja Helena Blagne.






Po prireditvi je sledilo že tradicionalno družabno srečanje zaposlenih in upokojencev Skupine Premogovnik Velenje.
Fotogalerija:




































































































