Podatki raziskave iz leta 2020 kažejo, da je v Sloveniji 16 odstotkov žensk po 15. letu izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni bila njihov partner. Na ravni EU je o tovrstnem nasilju poročala vsaka peta, so zapisali pri Statističnem uradu RS (Surs).
Skoraj desetina (9,3 odstotka) je bila zunaj partnerskega odnosa žrtev fizičnega nasilja, vključno z grožnjami, 1,5 odstotka pa žrtev posilstva. Druge vrste spolnega nasilja jih je opisalo 5,2 odstotka, kar je za skoraj štiri odstotne točke manj od povprečja EU (9,1 odstotka). Med zadnje omenjene spadajo neprimerni komentarji s spolno vsebino, nedovoljeni dotiki, uporaba prisile za spolne odnose oz. vse aktivnosti spolne narave, ki se človeku zdijo ponižujoča in vzbujajo občutke sramu.
Med ženskami v starostni skupini 18-74 let jih je eno od oblik nasilja intimnega partnerja doživelo 28 odstotkov. Najpogosteje so poročale o psihičnem nasilju. Fizično ali spolno nasilje je navedlo nekaj več kot 12 odstotkov žensk v partnerskem odnosu.
Pri intimnopartnerskem nasilju gre za ponavljajoč se cikel, v katerem se nasilje pogosto stopnjuje tako po pogostosti kot oblikah. Skoraj polovica žensk je partnerjevo nasilje doživljala več kot pet let.
V Sloveniji je skoraj 14 odstotkov žensk v otroštvu doživljalo fizično nasilje staršev, nekaj več kot šest odstotkov pa je bilo spolno zlorabljenih, kar je enako povprečju EU.
Po zakonu o preprečevanju nasilja v družini so otroci žrtve nasilja tudi, če so prisotni pri nasilju nad drugim družinskim članom ali živijo v okolju, kjer se to izvaja. Nekaj več kot 37 odstotkov žensk je bilo v otroštvu priča fizičnemu ali psihološkemu nasilju enega ali obeh staršev, kar je nekoliko nad povprečjem EU (34,6 odstotka).
Med ženskami žrtvami nasilja, jih je 40 odstotkov utrpelo telesne poškodbe, 35 odstotkov jih je občutilo psihološke posledice, 25 odstotkov žrtev pa se je počutilo življenjsko ogroženih.
Nasilje, ki ga ženske doživljajo v partnerskem odnosu, pušča resnejše posledice, saj žrtve veliko pogosteje poročajo o negativnih posledicah nasilja (strah, telesne poškodbe, psiha), kot če je do njih nasilna oseba, ki ni njihov intimni partner.
Nekaj manj kot dve tretjini (skoraj 65 odstotkov) žensk žrtev nasilja je izkušnjo zaupalo bližnji osebi, skoraj enako kot na ravni EU. Delež žrtev, ki so podale uradno prijavo na policijo, je bil trikrat manjši (21 odstotkov), a vseeno večji od povprečja EU (skoraj 14 odstotkov).
Izraz femicid označuje namerne umore žensk in deklet zaradi njihovega spola. Najpogostejši povzročitelji so intimni partnerji in preostali družinski člani. Po podatkih policije je bilo med letoma 2014 in 2024 umorjenih 67 žensk. Tri četrtine teh smrti (74,6 odstotka) je zakrivila bližnja oseba – 29 žensk je umoril nekdanji ali trenutni partner, 21 pa drug družinski član. Preostalo četrtino je ubila druga znana ali neznana oseba.
V istem obdobju je bilo umorjenih 86 moških, struktura storilcev pa je bila nekoliko drugačna. Najpogosteje (67,4 odstotka) so bili morilci znanci žrtve ali neznanci. V družinskem krogu je bilo v opazovanem desetletju umorjenih 19 moških (22,1 odstotka), v partnerskem razmerju pa devet (10,5 odstotka), so navedli na Sursu.
ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.
Vir: STA