Poslovodstvo Premogovnika Velenje se je z jasnim odgovorom odzvalo na besede Sindikata delavcev Rudarstva in Energetike Slovenije (SDRES). Sindikat trdi, da poslovodstvo neupravičeno zatira njihovo gibanje, med tem ko naj bi modro molčali o težavah pri odkopu in izdelavi jamskih prog s katerimi se delavci prav v tem času soočajo (Več tukaj…). Sindikat naj bi že pred omenjenimi težavami, preventivno navajal 'rešitve', ki pa so se poslovodstvu zdele preambiciozne in nerealne. Očitno je, da je v ozadju mnogo več, kakor le nekaj besed o pravicah delavcev, o tem na žalost ve samo peščica. Kako se je odzvalo poslovodstvo Premogovnika Velenje, glede na izjave SDRES, pa navajamo spodaj. Sporočilo za javnost je povzeto iz www.rlv.si
ODGOVOR POSLOVODSTVA PREMOGOVNIKA VELENJE NA IZJAVE SDRES
Poslovodstvo Premogovnika Velenje se je v preteklih mesecih večkrat sestalo s predstavniki sindikata SDRES glede zahtev, ki so jih ti 11. januarja 2018 naslovil na družbi Premogovnik Velenje in HTZ Velenje, I. P. V okviru pogajanj, ki so potekala v petek, 9. marca 2018, je poslovodstvo Premogovnika Velenje SDRES-u predstavil predlog socialnega sporazuma, v katerem je zapisano, da bodo ključne odločitve na ekonomskem in socialnem področju, ki po zakonodaji sodijo v kategorijo, s katero morajo biti seznanjeni socialni partnerji ter o reguliranju odnosov med poslovodstvom družbe Premogovnika Velenje in reprezentativnimi sindikati, o urejanju pravic zaposlenih in o ekonomsko-socialnih pravicah, ki izhajajo iz zaposlitve, predmet skupnega usklajevanja z vsemi socialnimi partnerji. SDRES se do socialnega sporazuma do zdaj še ni opredelil, čeprav je medije in javnost že seznanil s svojim nestrinjanjem.
Glede očitkov zaradi težav v proizvodnji želimo poudariti, da v Premogovniku Velenje vlagamo v tehnološko opremo toliko sredstev, kolikor je predvideno z letnimi delovnimi načrti in je v skladu s planirano proizvodnjo, predvsem pa toliko, da izvajanje tehnološkega procesa poteka v skladu z zagotavljanjem vseh varnostnih ukrepov. Izdelava in vzdrževanje jamskih prog ter višina letne proizvodnje sta določeni in usklajeni s kratkoročnimi in dolgoročnimi načrti glede na porabo premoga v TEŠ-u vse do zaključka odkopavanja do leta 2054. V zvezi s tem imamo potrjen koncept odkopavanja, v katerem so obdelana vsa odkopna polja, ki se bodo odkopala v tem obdobju.
Odkopavanje premoga v Šaleški dolini poteka že 143 let in počasi prehaja v zaključno fazo, kar pomeni, da je tudi jama čedalje manjša in temu posledično so tudi odkopna polja bolj skupaj. Poleg tega se tudi izdelava in vzdrževanje jamskih prog ter odkopavanje premoga izvaja v vedno večjih globinah in v težjih pogojih, kar je povsem pričakovan pojav. Pri tem občasno prihaja tudi do medsebojnega vpliva posameznih jamskih prostorov in odkopnih polj.
Na odkopu A k.-95, ki je začel obratovati 12. 2. 2018, so se pojavile in še trajajo določene težave, ki se manifestirajo predvsem v povečanih deformacijah odvozne proge. Te deformacije so se pojavile zaradi povečanih pritiskov in medsebojnih vplivov ter zaradi slabše nosilnosti premoga v tem območju. Zato je potrebno izvajati dodatne aktivnosti, kot so povzemi smernega in dela odkopnega transporterja ter vgrajevanje dodatnih ojačitev. Stanju na odkopu in v odvozni progi tudi prilagajamo dnevni napredek.
Težave, ki so nastale na začetku odkopavanja tega odkopa, so pri podzemnem rudarjenju večkrat prisotne. Z dodatnimi deli in ukrepi bomo tudi te težave že v kratkem času odpravili – ocena naših strokovnjakov je, da se bo stanje na tem odkopu v nekaj dneh povsem normaliziralo, saj se že izboljšuje.
Potrebno je vedeti, da so rudarska dela zelo specifična ter so v veliki meri pogojena in odvisna od naravnih pogojev hribine. Včasih od nas zahtevajo tudi večje napore, kar pa je pri naravi našega dela povsem pričakovano in nič nenavadnega.
SDRES je 27. februarja letos poslovodstvu družbe ponudil v podpis Pogodbo o sprejemu podjetniške kolektivne pogodbe, ki velja od 19. 11. 1996, s spremembami in dopolnitvami. Njihov predlog v ničemer ne prispeva k izboljšanju socialno-ekonomskega položaja delavcev. Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) v primerih, v katerih je pri delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat, kot je to v našem primeru. Navedeno pomeni, da obstoječa podjetniška kolektivna pogodba velja za vse zaposlene.
V času, ko potekajo intenzivna pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, pri prenovi katere sodeluje SDRES na strani delojemalca, je smiselno najprej urediti spremembo Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) in šele nato spremembo Kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje (KPPV). Kolektivno dogovarjanje na ravni dejavnosti je prav gotovo temeljno in nadrejeno v odnosu do podjetniškega. Tudi na nivoju Skupine HSE poteka usklajevanje za novo Podjetniško kolektivno pogodbo skupine HSE, pri kateri je SDRES prav tako enakopraven pogajalec.
Če bi kolektivno dogovarjanje omejili zgolj na podjetniško raven, bi nastale prevelike razlike na področju, ki ga pokriva dejavnost. Prav je, da se minimalni sistemski standardi dogovorijo najprej na ravni dejavnosti in v Skupini HSE, da s tem zagotovimo enakopravni položaj delavcev v skupini HSE.
