VIDEO: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer
Več videovsebin
Konferenco organizira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z Mestno občino Velenje.
Predavatelji:
Dr. Dušan Petrovič (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UNI LJ): Opredelitev kolesarskih povezav v Sloveniji po namenu uporabe
Herbert Tiemens (Mesto Utrecht): Hitre kolesarske povezave v regiji Utrecht
David Rønnov (Pisarna za hitre kolesarske povezave v regiji glavnega mesta Danske): Kako na danskem uspešno sodelujejo pri vzpostavitvi hitrih kolesarskih povezav
Neja Saksida (Direkcija RS za infrastrukturo): Projekti prejeti v okviru DRR in ključne ugotovitve
Anja Slapničar (IPOP): Kako zagnani smo bili letos v akciji Polni zagona (podelitev glavnih nagrad)
Sergej Gričar (Fakulteta za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu): S katerimi ukrepi bi lahko država ali delodajalec spodbudila porast kolesarjenja
Annika Morath (Active2Public Transport): Rezultati ankete Danube cycling tourist survey 2024
Karla Sitar (Mestna občina Velenje): Velenje na dveh kolesih: Vizija trajnostne mobilnosti
V popoldanskem delu dogodka so udeležence povabili k sodelovanju na različnih kolesarskih dejavnostih, med njimi tudi na vodeni vožnji po prenovljenem odseku kolesarske poti Štrekna.
Kumer o pomenu dnevne trajnostne mobilnosti
Uvodoma sta zbrane nagovorila župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki sta poudarila pomen skupnega prizadevanja za razvoj trajnostne mobilnosti. Udeležence je nagovoril tudi namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji Bram van Lieshout.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo si po besedah ministra Bojana Kumra prizadeva, da bi čim več ljudi vsakdanjo vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolesa ali druge oblike trajnostne mobilnosti. To je naša prioriteta, je poudaril in spomnil na spodbude, ki so na voljo za ukrepe trajnostne mobilnosti.
Število ljudi, ki uporablja javni potniški promet, se povečuje, je dejal, si pa na ministrstvu želijo, da bi ljudje z različnimi vrstami trajnostne mobilnosti premagovali tudi večje razdalje. V ta namen so lani začeli s finančnimi spodbudami za električna kolesa, razdelili so jih za več kot 1,9 milijona evrov. Letos je zagotovljenih 2,3 milijona evrov, z razpisi pa bodo nadaljevali, dokler bodo državljani izkazovali interes.
Ministrstvo trajnostni mobilnosti namenja veliko pozornosti, je poudaril – od leta 2019 so investirali več kot 200 milijonov evrov v ureditev okoli 500 kilometrov kolesarske infrastrukture. Trenutno je za njen nadaljnji razvoj na voljo 71 milijonov evrov.
Poudaril je še, da je objavljen tudi razpis za ukrepe trajnostne mobilnosti v višini skoraj 50 milijonov evrov, v okviru mehanizma celostne teritorialne naložbe za mestne občine pa je prav tako za trajnostno mobilnost na voljo več kot 40 milijonov evrov.
Dejal je, da je na področju trajnostne mobilnosti vzor Nizozemska, s katero že nekaj let sodelujejo na področju kolesarske infrastrukture.
Slovenci smo lani po njegovih besedah v Ljubljani v prometu izgubili 67 ur, v Mariboru pa 35 ur. Opozoril je, da se v prometu čedalje več časa namenja za potovanje od točke A do točke B ter da se potovalni časi predvsem v mestih in predmestju podaljšujejo. Rešitev te težave vidi v kolesarjenju, a mora biti za to primerna tudi infrastruktura. Največji izziv po ministrovi oceni ostajajo urbana območja, kjer je kolesarjev največ. Tukaj je treba poti prilagoditi predvsem dijakom, študentom, zaposlenim, pa tudi rekreativcem in turistom.
Dermol: Velenjska občina je na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji orala ledino
Velenjski župan Peter Dermol je dejal, da je prav velenjska občina na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji orala ledino. Bili so namreč prvi, ki so nudili brezplačen mestni avtobusni prevoz in brezplačno izposojo koles.
V zadnjih letih so ponudbo v občini še okrepili, povezali so se tudi s sosednjimi regijami. Začeli so prenovo sistema izposoje mestnih koles. Dermol je napovedal tudi digitalizacijo nekaterih storitev, s čimer bi trajnostne storitve še bolj približali ljudem. “Predvsem z osveščanjem in vlaganjem v ustrezno infrastrukturo želimo ljudi spodbuditi, da čim večkrat uporabljajo kolo in da spreminjajo svoje potovalne navade,” je dejal župan.
Vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje velenjske občine Karla Sitar je na konferenci izpostavila, da se je občina s projektom prenove sistema za izposojo mestnih koles prijavila na aktualni razpis ministrstva za trajnostno mobilnost. V okviru projekta si želijo posodobiti celoten sistem, urediti nove postaje, kupiti nova kolesa ter sistem izposoje digitalizirati in ga povezati s sistemom javnega prevoza Lokalc v Velenju. Uredili bodo tudi dodatne kolesarnice, polnilnice in informacijske točke.
Iz Inštituta za politike prostora so medtem danes sporočili, da se je 25. maja zaključila četrta izvedba vseslovenske pobude Polni zagona kolesarimo v službo. Pobudi se je pridružilo skoraj 2000 udeležencev iz 98 občin, ki so skupaj prekolesarili več kot 230.000 kilometrov, prihranili 36 ton ogljikovega dioksida, kolikor ga v enem letu absorbira 743 odraslih dreves, in okrepili kolesarsko kulturo v podjetjih, so strnili četrto akcijo.
Poleg beleženja kilometrov, s katerim udeleženci krepijo zdrav življenjski slog in spodbujajo trajnostno mobilnost, je letošnja izvedba prinesla tudi nekaj novosti – med drugim prenovljen sistem za beleženje kilometrov za delodajalce.
Kot so zapisali na inštitutu, si je uporabniški profil za spremljanje prekolesarjenih kilometrov zaposlenih doslej ustvarilo 79 delodajalcev. Prav tako pa se je z omogočanjem povezovanja udeležencev v ekipe krepila tekmovalnost. V letošnjem izzivu je bilo 166 ekip, prvih deset pa je tudi javno objavljenih na spletni strani www.polnizagona.si.
V okviru Kolesarske konference na Titovem trgu med 13. in 18. uro deluje mobilna popravljalnica koles, kjer lahko kolesarji brezplačno preverijo, popravijo in pripravijo svoja kolesa za varno in brezskrbno vožnjo.
Vir: STA, IPOP
