Kot so ob svetovnem dnevu možganske kapi zapisali v društvu, je možganska kap po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, v Sloveniji jo letno doživi več kot 4000 ljudi, smrtnost je visoka. Možganska kap pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mladih. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko oškodovana.
Možganska kap je po besedah nevrologinje Janje Pretnar Oblak iz ljubljanske nevrološke klinike ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost in trajno invalidnost. Glede na to je Evropska organizacija za možgansko kap leta 2018 oblikovala akcijski načrt s ciljem zmanjšati absolutno število kapi za deset odstotkov in omogočiti dostopnost zdravljenja pri 15 odstotkih.
Kot enega ključnih stebrov obravnave bolnikov z možgansko kapjo, ki omogoča nadaljnje zdravljenje, je izpostavila izobraževanje javnosti. Prepoznavanje akutnega nastopa možganske kapi s pomočjo palindroma GROM (govor, roka, obraz, minuta) je zdaj nadgrajen z drugo verzijo GROM 2. “Pozorni smo na nenaden pojav vrtoglavice in nenadnih težav z vidom. Ob nastopu znakov GROM V2 je možno pomagati do 24 ur, ukrepati pa je treba takoj, saj je uspeh zdravljenja še vedno najbolj odvisen od časa,” je za STA opozorila Pretnar Oblak.
Ob tem je spomnila na novo zdravilo, ki ima v primerjavi s predhodnim večjo sposobnost razgrajevanja krvnih strdkov. “Temelj zdravljenja pa ostaja preventiva, skrb za zdrav življenjski slog, merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi na redne intervale,” je poudarila za STA.
Dejavniki tveganja za možgansko kap so sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, kot je na primer atrijska fibrilacija, ter tudi nezdrav življenjski slog, depresija ter zdravju škodljive navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
Vir: STA
