Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) daje pomemben časovni vpogled v spremembe z zdravjem povezanega vedenjskega sloga prebivalcev Slovenije. Vprašanja v anketi CINDI 2024 so se nanašala na nekatere navade, ki so povezane z zdravjem. V vzorec je bilo vključenih 17.500 prebivalcev Slovenije, ki so bili na dan začetka anketiranja stari od 18 do vključno 74 let. Končna skupna stopnja odgovorov v raziskavi je bila 41,4 odstotkov, so sporočili.
S sodelovanjem so anketiranci pomembno prispevali k zbiranju novih podatkov o tistih vedenjih in navadah, ki lahko na zdravje vplivajo pozitivno ali pa ga ogrožajo. Na osnovi zbranih podatkov bodo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije, podatki pa jim bodo v pomoč tudi pri smiselnem načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti, so zapisali na NIJZ.
V raziskavi so določili več kazalnikov z zdravjem povezanega vedenjskega sloga. Eden od kazalnikov je bila samoocena zdravja. Po njihovih navedbah podatki kažejo, da je večina odraslih prebivalcev Slovenije, zadovoljna s svojim zdravjem, saj jih 69,7 odstotka svoje zdravje ocenjuje kot dobro, 26 odstotkov kot srednje in 4,3 odstotka kot slabo.
Moški svoje zdravje ocenjujejo nekoliko bolje v primerjavi z ženskami. Svoje zdravje je kot dobro ocenilo 72,6 odstotka moških in 66,7 odstotka vseh anketiranih žensk.
Samoocena zdravja je izrazito povezana s starostjo, saj svoje zdravje kot dobro ocenjuje več prebivalcev v nižjih starostnih skupinah. Po njihovih navedbah je največ prebivalcev svoje zdravje kot dobro ocenilo v starostni skupini od 18 do 24 let, in sicer 90,5 odstotka, najmanj pa z 39,5 odstotka v starostni skupini od 65 do 74 let.
Le 37 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pri ocenjevanju njihovega zdravega 24-urnega gibalnega vedenja hkrati dosega priporočila za zmerno do visoko-intenzivno telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Delež prebivalcev z zdravim gibalnim vedenjem je z 31,1 odstotka najnižji v primorsko-notranjski in obalni-kraški regiji, kjer so dosegli 32,8 odstotka. Najvišji je v posavski in gorenjski regiji, kjer dosega priporočila nekaj več kot 40 odstotkov anketiranih, so navedli.
Delež oseb z nezdravimi prehranskimi navadami je bil po podatkih raziskave najvišji med moškimi, mlajšimi odraslimi, prebivalci z nižjim samoocenjenim družbenim slojem ter med manj izobraženimi, so zapisali na NIJZ.
Primerjalni podatki iz obdobja 2001-2024 pa kažejo, da debelost med odraslimi prebivalci Slovenije še vedno narašča. Po njihovih podatkih se je delež žensk z debelostjo povečal za 2,9 odstotka, pri moških pa je bil porast še izrazitejši, in sicer kar šest odstotkov.
Skoraj polovica moških se sooča s prekomerno telesno maso, dobra petina med njimi pa že izpolnjuje merila za debelost. Pri ženskah so podatki nekoliko ugodnejši, vendar glede dolgoročnega ohranjanja zdravja nič manj zaskrbljujoči, so opozorili na NIJZ.
Med leti 2016, 2020 in 2024 se je zmanjšal delež kadilcev ne glede na pogostost kajenja in delež rednih kadilcev tobaka, narašča pa delež uporabnikov elektronskih cigaret.
V Sloveniji po podatkih NIJZ kadi tobak 17,9 odstotka prebivalcev, starih med 18 in 74 let, druge tobačne in nikotinske izdelke pa jih uporablja manj kot pet odstotkov. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov je višja v mlajših starostnih skupinah, od 18 do 24 let, pri nekaterih izdelkih tudi od 25 do 39 let. Razlike med spoloma pa beležijo v kajenju tobaka ter uporabi brezdimnih tobačnih in nikotinskih izdelkov, kjer so deleži višji med moškimi. Delež kadilcev tobaka je najnižji med tistimi anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe ali več, so zapisali.
Približno eden od desetih prebivalcev v povprečju vsak dan popije več alkohola kot opredeljuje dnevna meja manj tveganega pitja alkohola, in sicer moški 2,2-krat pogosteje kot ženske, so še sporočili.
Raziskavo so v letu 2024 izvedli že sedmič, prvič leta 2001, nato pa še v letih 2004, 2008, 2012, 2016 in 2020.
Vir: STA
