Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj. Na gregorjevo se ptički ženijo, zato ta dan velja tudi kot praznik zaljubljencev in naznanja pomlad.
V nekaterih obrtniških krajih na Gorenjskem se je na predvečer gregorjevega razvila šega spuščanja različnih plovil z gorečo svečo po potokih. V sodobnosti šego ohranjajo otroci z izdelovanjem in spuščanjem hišic iz različnih materialov z gorečimi svečami v njih.
Na ta dan poznamo običaj, ob katerem po rekah, potokih ali drugih vodah pošljemo luči, danes v obliki doma izdelanih plovil, na katerih so prižgane svečke. Rečemo jim kar gregorčki. Tradicija je živa predvsem v Tržiču, Kropi in Železnikih pa tudi v Ljubljani in okolici. Da ne bi onesnaževali okolja, gregorčke po spuščanju ulovijo v mrežo in jih poberejo iz reke.
V Tržiču se bo danes z zbiranjem gregorčkov začela tradicionalna prireditev Vuč u vodo. Zatem bodo v sprevodu krenili do nabrežja Tržiške Bistrice, kjer bodo gregorčke splavili ob kresu.
Tudi Bajer v Kropi in potok v Kamni Gorici na predvečer sv. Gregorja razsvetlijo lučke malih otroških umetnin. V Kropi otroci spuščajo barčice oz. gregorčke na Bajerju nekdanje spodnje fužine. V Kamni Gorici jih spuščajo po enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi. Barčice, ki jih vržejo v vodo, so hišice, cerkvice, fužinice, kozolci in tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona, lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sveče.
Gregorčke so danes spuščali tudi na pomolu ob razgledni ploščadi Vista – park z razgledom ob Velenjskem jezeru.
Praznično dogajanje so s kratkim kulturnim programom popestrili dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Velenje.
Gregorjevo že od nekdaj velja za praznik, ko se »ptički ženijo«. Dekleta so se na ta dan ozirala v nebo, da bi v prvi ptici, ki jo zagledajo, prepoznale svojega bodočega moža.
Dekleta, jutri pozorno poglejte v nebo.
