Turistični forum Šaleške doline je ključno srečanje lokalnih in nacionalnih deležnikov, ki delujejo na presečišču turizma, kulture in pravičnega prehoda. S prispevki govorcev in okroglo mizo so naslovili spoštljivo ohranjanje kulturne dediščine, inovativno ustvarjanje nove dodane vrednosti in podjetno predstavljanje domačim in tujim gostom.
Kakšen potencial ima industrijska kulturna dediščina za razvoj turizma? Kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški dolini? Kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri naprej? Ideje so nizali danes na 2. Turističnem forumu Šaleške doline.
Najprej je zbrane pozdravila Aleksandra Vasiljević, podžupanja MO Velenje, ki je povedala, da celotna Šaleška dolina stoji pred velikimi izzivi, ki pa se jih ne bojijo. Turizem so prepoznali kot eno bolj pomembnih panog, v Sloveniji pa so poznani kot eni boljših oz. vodilnih v turizmu. Zahvalila se je vsem, ki delujejo na področju turizma.
Boris Goličnik, župan Občine Šoštanj, je izpostavil, da se je Šoštanj razvil predvsem zaradi industrije. Njegov razvoj se je začel leta 1988 ko je bila ustanovljena prva usnjarska delavnica. Na tem mestu danes stoji Muzej usnjarstva na Slovenskem. Sam je mnenja, da industrija in turizem gresta z roko v roki. Prepričan je, da so s povezovanjem in sodelovanjem lahko prepoznavni in uspešni. Zelo se veseli skupnega sodelovanja za ambiciozno, uspešno in trajnostno prihodnost Šaleške doline.
Josip Lukenda, podžupan Občine Šmartno ob Paki je povedal, da si brez povezovanja vseh treh občin turizma ne zna predstavljati. Ponosen je, da tudi sam izhaja iz “knapovske” družine. “Prav gotovo je Muzej premogovništva eden od načinom kako dati poklon knapom ljudem iz Šaleške dolike, kako težko delo so opravljali in kako so živeli. Zavedati pa se moramo, da bo po zaprtju rudnika ta poklic počasi izginil z njim pa tudi način življenja, ki smo ga poznali za to je tudi to eden od načinom kako privabiti turiste v dolino” je povedal.
Svoje prispevke o turizmu so dodali tudi strokovnjaki na tem področju
Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline: “Dejstvo je, da je DNK naše destinacije premogovništvo. Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ni povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v Rudniku lignita, kot se je včasih reklo premogovniku. Tudi sama sem rudarska hči. Jasno je, da brez premoga ne bi bilo najmlajšega slovenskega mesta in vsega kar mesto ponuja – od urbane infrastrukture do kulturnega utripa. Kot destinacija zelenega napredka smo se uvrstili v finale, med 6 TOP trajnostnih zgodb na mednarodni turistični borzi ITB Berlin. Pot od industrije premoga do zelenega turizma ni bila enostavna, a smo jo uspešno prehodili. Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogovnika Velenje, ki je še vedno eden najvidnejših delov naše lokalne identitete. Kljub aktivnemu delovanju premogovništva in termoelektrarne vidimo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina življenja, je postal del naše identitete. Na Zavodu za turizem Šaleške doline smo zavezani viziji postati družinam prijazna in zelena destinacija z pomembnim deležem poslovnega turizma. Prepričani smo, da prav dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in tradicijo. Nagrajeni turistični produkti Velenje Underground, Skrivnosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope potrjujejo, da je naša industrijska dediščina pravzaprav naša konkurenčna prednost. Ključno je, da krepimo našo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem trgu n tujih trgih.”
Dubravka Kalin, direktorica Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, šport in turizem pravi, da je pri preusmerjanju turističnih tokov zelo pomembno, da imamo za to primerno infrastrukturo in razvita doživetja.
Mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije je povedala, da so posebej navdušeni nad Zavodom za turizem Šaleške doline, da je uspel narediti toliko korakov na področju trajnostnega razvoja destinacije, kar prinaša veliko mednarodno prepoznavnost. Opažajo, da Slovenci in tuji turisti vedno bolj iščejo manj množične pa vendar zanimive turistične destinacije.
Svoje strokovne prispevke o kulturni dediščini, premogovništvu in priložnostih so podale tudi Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje, ki je govorila o snovni in nesnovni dediščini premogovništva v Šaleški dolini, Danijela Brišnik, vodja OE Celje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je govorila o pomenu zaščite objektov industrijske kulturne dediščine na primeru Stare elektrarne in Klasirnice v Velenju, Tatjana Dizdarević, direktorica zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.
Sledila je okrogla miza na kateri je beseda tekla o tem kako lahko turistična ponudba nadgradi kulturno dediščino in zagotovi njeno preživetje po izstopu iz premoga in gospodarskem prestrukturiranju. Sodelovali so: Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem ŠD, Tadeja Jegrišnik, vodja Muzeja premogovništva Slovenije, Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti MOV, Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, Breda Krajnc, arhitektka – višja konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Dogodek so popestrili Gordana Hleb, Olga Ulokina in Rudarski oktet Velenje. Organizatorja dogodka sta bila Zavod za turizem Šaleške doline in Razvojna agencija SAŠA.
