V ponedeljek se začenja nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami.
Namen akcije je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psiho-aktivne snovi poslabšajo naše psiho-fizične sposobnosti varnega sodelovanja v prometu ter spodbuditi ljudi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. Akcija bo potekala do 11. novembra, v tem času pa bo s strani Policije in občinskih redarstev potekal tudi poostren nadzor.
Vozniki dogovorite se že v naprej, kako boste prišli domov z zabave, v nobenem primeru pa ne vozite vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psiho-aktivnih snovi. Prav tako se ne peljite z voznikom, ki je užival tovrstna sredstva, ampak ga raje opozorite na tveganje.
Tvegana so ravnanja udeležencev z dovoljeno količino alkohola v krvi
Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (tj. 2 odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka.
Letos manj nesreč in smrtnih žrtev, a vsaka je preveč
Letošnji podatki kažejo, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 6 % manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.147 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 oseb, kar je 46 % manj v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 26 oseb, 583 pa se jih je poškodovalo (2 % manj kot lani), od tega je bilo 108 huje (1 % več kot lani) in 475 lažje poškodovanih (3 % manj kot lani).
Večina smrtno ponesrečenih udeležencev je tudi povzročiteljev nesreč
Letošnje statistike do 30. septembra kažejo, da so največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. leti, in sicer 255 prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje udeleženci. Sledijo jim povzročitelji, stari med 35. in 44. leti, ki so povzročili 228 nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečili dve žrtvi.
Od 14 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 12 tudi povzročiteljev prometne nesreče. Med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 8 voznikov osebnih vozil, 2 mopedista, 2 voznika tovornega vozila in 2 kolesarja. V šestih primerih je bil vzrok neprilagojena hitrost, v petih nepravilna stran oz. smer vožnje in v dveh neupoštevanje pravil v prednosti. Devet nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo izven naselja, v kar 11-ih primerih (od 14-ih) pa se je nesreča pripetila v temnem delu dneva.
