Mineva 80 let od rojstva Marjana Marinška

Marjan Marinšek, direktor, literat, zbiratelj, glasbenik
Rojen: 31. 1. 1941, Kozje
Umrl: 14. 11. 2011, Slovenj Gradec

Na današnji dan mineva 80 let od rojstva vsestranskega kulturnika Marjana Marinška, ki je v Velenju pustil velik pečat. Vsa leta od njegove smrti je Festival Velenje s soorganizatorji pripravljal dogodek Marjanov večer, kjer so obujali spomine v čast kulturnemu delavcu in strastnemu zbiratelju.

Zgoraj si lahko ogledate zanimiv prispevek, ki je nastal v produkciji studia Mozaik ali pa si spodaj preberete zapis Vlada Vrbiča.

Posnetek: Marjan Marinšek
Producent: Knjižnica Velenje
Produkcija: Tomo Čonkaš, Studio Mozaik
Besedilo: Vlado Vrbič
Video, foto, avdio arhiv: družina Marinšek, RTV Slovenija, VTV Velenje, Studio Mozaik, Festival Velenje

Marjan Marinšek je po končanem študiju prava prvo službo dobil v železarni Štore. Leta 1968 pa se je z ženo Lučko in sinovoma Petrom ter Markom preselil v Velenje, kjer se jim je kasneje pridružil še tretji sin Jernej. Mladi pravnik se je najprej zaposlil v tovarni Gorenje, nato pa kot tajnik na občini Velenje. 

Leta 1976 je postal direktor kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je takrat v enotah muzej, galerija, knjižnica in prireditve zajemal skoraj vso poklicno kulturo v Šaleški dolini. Po desetih letih vodenja Kulturnega centra pa je za 20 let, vse do upokojitve, v istem centru prevzel mesto vodje prireditvene dejavnosti.

Razstava ob sedemdesetletnici, Foto: Šaleški biografski leksikon

V treh desetletjih dela v Kulturnem centru je organiziral številne koncerte, razstave, dogodke, na katere je privabil priznane umetnike. Vodil je poletne kulturne prireditve, začel s citrarskim festivalom, dobrodelnim bolerom. Kot avtor ali urednik je sodeloval pri založniških projektih Kulturnega centra in občine. 

Neprecenljiva je njegova vloga pri največjem slovenskem otroškem dogodku Pikinem festivalu. V Velenje je s svojim navdušenjem pripeljal in uveljavil lik Pike nogavičke. Na festivalu je od prvega dne sodeloval kot pobudnik, organizator in igralec, prevedel je tudi nekaj knjig o Piki nogavički. Na šolah po celi Sloveniji pa skoraj dvestokrat nastopil s predstavo Kako je nastala Pika nogavička. Slavno pistateljico Astrid Lindgren je celo večkrat obiskal na Švedskem in z njo vzdrževal tople stike.

Marinškovo poklicno pot so spremljali ali pa se z njo prepletali številni konjički, ki so se začeli že v mladosti, ko se je navduševal nad zbiranjem filmskih listov in fotografij igralcev ter pevcev s celega sveta. Zbrati mu je uspelo več kot 400 prvih tiskov in 59 originalov Gasparijevih razglednic. Z vsem srcem se je lotil zbiranja Pikinih knjig pa svetovnih izdaj Robinsona crusoeja, Rdeče kapice. Pozabi in uničenju je iztrgal mnoge šolske predmete; od peresnic do klopi in seveda zbral je pol drugi tisoč prvih beril s celega sveta.

Marjan Marinšek in Gasparijeve Slovenske narodne jaslice, Foto www.zibka.si

Tudi glasba ga je spremljala že od otroštva. Kot dijak se je naučil igranja na citre in oblikoval nekaj skupin, ki so negovale igranje na to glasbilo ter ljudsko pesem. S triom Moj dom je ubredel dobršen del sveta. S Šaleškimi predicami je pripravil dragocene koncerte ljudske glasbe. 

Potoval je rad in veliko, obredel je velik del Evrope, Severne in Južne Amerike, Avstralije. Povsod ga je spremljal fotoaparat in svoja doživetja je z obiskovalci rad delil na številnih potopisnih predavanjih.

Že v zrelih letih se je lotil prevajanja in pisateljevanja, ki mu je utrlo pot v Društvo slovenskih pisateljev. Prevedel je sedem knjig o Piki nogavički spisal pa kar dvanajst knjig z različnimi vsebinami o Maksimu Gaspariju in njegovih razglednicah, o Astrid Lindgren, o svoji zbirki prvih beril, največ pa je zgodb z njegovega Kozjanskega, ki mu je bil vedno zvest.

Za dragocen prispevek k kulturi se je Marjanu Marinšku Mestna občina Velenje oddolžila z grbom občine. Občina Kozje pa mu je podelila naziv častnega občana.

Stalna zbirka Prva berila v Knjižnici Velenje