Prvotni sum so pri svojem delu zaznali delavci Finančne uprave Republike Slovenije, ki so o svojih ugotovitvah obvestili celjske kriminaliste. Ti so jeseni leta 2022 začeli s predkazenskim postopkom pod vodstvom Specializiranega državnega tožilstva. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera je tožilstvo ustanovilo specializirano preiskovalno skupino. V njej so poleg celjskih sodelovali tudi kriminalisti iz Novega mesta, Ljubljane in Maribora ter predstavniki Finančne uprave Republike Slovenije in drugih pristojnih institucij.
Kompleksnost predkazenskega postopka se kaže predvsem v analizi zapletenih finančnih transakcij, ki so potekale v mreži več kot petnajstih medsebojno povezanih gospodarskih družb, tako lastniško kot poslovodno, iz različnih držav Evropske unije.
Preiskava je razkrila, da so osumljenci med letoma 2018 in 2021 načrtno in organizirano uporabljali mrežo več kot 15 gospodarskih družb, ki so bile medsebojno lastniško in poslovodno povezane. Pri izvajanju kaznivih dejanj so zlorabe v poslovanju vključevale nelogične finančne transakcije, izdajo lažnih računov ter prikazovanje zapletenih in mednarodno prepletenih denarnih tokov. Na podlagi teh dejanj so pri Finančni upravi Republike Slovenije zahtevali izplačilo izstopnega DDV, kar jim je omogočilo pridobitev neposredne protipravne premoženjske koristi.
Na podlagi zbranih obvestil in dokazov je bila konec lanskega leta na Specializirano državno tožilstvo podana kazenska ovadba zaradi očitanih kaznivih dejanj. Ovadenih je bilo 11 fizičnih in 2 pravni osebi z območja policijskih uprav Celje, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, med njimi tudi 4 fizične osebe iz tujine. Večina preostalih pravnih oseb pa je bila pred vložitvijo kazenske ovadbe že izbrisana iz poslovnega registra Slovenije.
Osumljenec je z izvršitvijo navedenih kaznivih dejanj pridobil protipravno premoženjsko korist v višini več kot 2 milijonov evrov.
Za vsa navedena kazniva dejanja je v skladu z določbami Kazenskega zakonika (KZ-1) predvidena kazen zapora. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za davčno zatajitev (249. člen KZ-1) kazen zapora od enega do osmih let, za pranje denarja (245. člen KZ-1) kazen zapora do pet let in za ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1) kazen zapora do dveh let.
Vir: PU Celje
