VIDEO: Sara Bajec (LIV) o ustanovitvi civilnega nadzora nad prestrukturiranjem Šaleške doline
Več videovsebin
Predstavnika Zavoda Solidar in Ljudske iniciative Velenje sta medijem danes predstavila pobudo za ustanovitev civilnega nadzora nad prestrukturiranjem Šaleške doline.
Kot je uvodoma pojasnila Sara Bajec, so – tudi zaradi preteklih izkušenj – lahko upravičeno zaskrbljeni, da bodo milijoni razdeljeni brez nadzora in sodelovanja civilne družbe, Šaleška dolina pa se bo znava znašla v krempljih korupcije.“V Šaleški dolini trenutno poteka obsežen proces prestrukturiranja, ki naj bi bil usmerjen v pravičen in zeleni prehod po zapiranju premogovništva. V okviru tega procesa se načrtujejo in izvajajo večmilijonske naložbe, od Start-up podjetij do morebitne sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, urejanju toplotnega ogrevanja in tako dalje. Glede na grozljive pretekle izkušnje – Teš, razpis Spirit – smo lahko upravičeno zaskrbljeni, da se bo tudi tokrat naša dolina znašla v krempljih korupcije in kriminalnih poslov. Ravno zaradi tega smo se odločili, da si tokrat želimo našo prihodnost aktivno sooblikovati ter spremljati in nadzirati sam proces prestukturiranja.” To bi dosegli z vzpostavitvijo civilne nadzorne skupine in oblikovanjem uradnega projektnega Sveta za civilni nadzor nad izvajanjem prestrukturiranja Šaleške doline, ki bo pod okriljem Vlade Republike Slovenije.
“Kljub obljubam odločevalcev, da nihče od prebivalcev ne bo izključen, se v zraku pojavlja dvom o pravični porabi sredstev, ki bodo namenjena za prehod iz premogovništva v druge oblike gospodarstva. 200 milijonov evrov bo tako na primer namenjenih ustvarjanju Start-up podjetjem, pri čemer ni jasno, kdo bo prejel ta sredstva in ali jih bodo ti novi podjetniki resnično vložili v ustvarjanje kvalitetnih zaposlitvenih priložnosti. Če bodo sredstva, namenjena za pravični prehod, porabljena za napačne projekte, lahko v Šaleški dolini pričakujemo socialno bombo,” je še dejala in znova poudarila nujnost takojšnjega ukrepanja in sodelovanja civilne družbe, ki ne sme biti izključena iz ključnih odločitev. “Milijoni bodo razdeljeni brez nadzora. Posledice bomo nosili ljudje – brez delovnih mest, brez vpliva in brez prihodnosti.”
S civilnim nadzorom naj bi okrepili preglednost, vključenost in zaupanje javnosti v proces preoblikovanja, zato se zavzemajo, da bi tudi vlada RS prepoznala pomembnost tega organa in ga zapisala v sam zakon o prestrukturiranju. Ta predlog so skupaj s kopico ostalih predlogov na pristojne organe že naslovili, z današnjim dnem pa začenjajo še civilno akcijo zbiranja podpisov podpore, ki bodo podkrepili pobudo. Pobudo naj bi podprli tudi v Mestni občini Velenje.
“Zakon, ki je pred nami, ne daje jasne vizije in strategije za prihodnost regije – kaj bo nadomestilo premogovništvo in tisoče delovnih mest?,” pa je nekaj pomislekov (pa tudi pripomb in predlogov, ki so jih že posredovali pristojnim) glede zakona o razvojnem prestrukturiranju regije medijem predstavil Asmir Bečarević, predsednik Zavoda Solidar.
Izrazil je skrb, da bodo sredstva razpršena na preveč področij in zgolj kratkoročne projekte, brez dolgoročne stabilnosti. Opozoril je, da bodo največje breme nosili prav ljudje v regiji. Zato, je nadaljeval, od odločevalcev in snovalcev zakona pričakujejo podporo pri ustanovitvi Sveta za civilni nadzor, ki bo spremljal porabo sredstev in zagotavljal transparentnost.
Med drugim je poudaril tudi, da morajo biti sredstva usmerjena tja, kjer so posledice zapiranja premogovnika in TEŠ dejanske. Pričakuje jasno določitev dejavnosti, ki bo nadomestila premogovništvo in energetiko ter bo zagotovila primerljivo število kakovostnih delovnih mest. “Zato smo predlagali, da se pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ustanovi nova gospodarska družba, ki bo s svojo stabilnostjo, znanjem in povezavami zagotovila razvoj dejavnosti z dolgoletnim potencialom. SDH ima v svojem portfelju številne gospodarske družbe in s svojimi kompetencami lahko izdela realen poslovni načrt ter določi strateško dejavnost, ki bo ustvarjala tisoče novih, kakovostnih delovnih mest – tako kot jih je doslej zagotavljalo premogovništvo,” je pojasnil. Ob tem predlagajo, da ima v organih nadzora te nove družbe svojega predstavnika tudi civilna družba. “To je garancija, da bo razvoj potekal transparentno, odgovorno in v javnem interesu.”
V Zavodu Solidar jih skrbita tudi energetska in socialna varnost, v sklopu tega tudi cene ogrevanja. “Trenutno zakon govori o infrastrukturi, ne pa o ceni toplote, ki najbolj zadeva ljudi. Brez varovalk obstaja tveganje, da bodo po letu 2030 gospodinjstva v dolini plačevala bistveno višje račune, saj bo trg toplote prepuščen komercialnim upravljavcem. Zato je nujno zapisati, da morajo biti cene oblikovane transparentno in socialno vzdržno.” Poudaril je, da ogrevanje ni običajna tržna storitev, ampak javno dobro.
