Preoblikovanje ekonomskega in socialnega okolja mora zagotavljati trdne temelje, ki bodo ohranili ali celo izboljšali vse vidike socialnega, družbenega in gospodarskega življenja. Uspešen prehod temelji na skrbno načrtovanem podpornem sistemu, postopni izvedbi, ustreznem zakonodajnem okviru, aktivnem sodelovanju vseh deležnikov ter pravičnem razporejanju bremen med vse udeležene strani.
Kot je poudaril župan Mestne občine Velenje, proces prehoda nosi številne izzive: »Kot lokalna skupnost se zelo dobro zavedamo, da ima zmanjševanje izkopavanja premoga neposredne negativne posledice na ekonomsko in socialno področje. Vsaka tona manj izkopanega premoga prinaša poslabšanje ekonomije obsega in vpliva na socialni položaj ljudi v naši regiji. Ko se ti učinki seštejejo, postanejo izjemno obsežni in občutni. Zato smo izredno občutljivi in zahtevamo, da prehod poteka po znanih in pravičnih načelih – da na drugi strani vzporedno ustvarjamo nove priložnosti in nadomestne vire gospodarske rasti. Le na ta način bomo kot skupnost uspešno prebrodili ta prehod. V sodelovanju z Evropsko unijo in državo sem prepričan, da lahko v procesu prestrukturiranja ustvarimo nove priložnosti za našo regijo, ki bodo zagotovile trajnostni razvoj in boljšo prihodnost za vse naše prebivalce«.
Socialno-ekonomske posledice
Predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) bi imelo na podlagi izvedene analize, obsežne socialne in gospodarske posledice. V primeru hitrega in nenadzorovanega zaprtja dveh ključnih podjetij, se Šaleški dolini obetata ekonomska in socialna stiska. Na poslovni sistem TEŠ-PV je neposredno vezanih približno 2.200 delovnih mest, posredno pa še veliko več. Po izvedenih analizah bi lahko bilo ogroženih do 9.000 delovnih mest v širši proizvodno-potrošni verigi. Ekonomski vpliv bi bil prav tako občuten, saj bi Slovenija letno izgubila približno 1,1 milijarde evrov prihodkov in več kot pol milijarde evrov dodane vrednosti, kar bi prineslo do 1-odstotni padec skupne dodane vrednosti ter in do 0,9-odstotni padec zaposlenosti, kar bi se razpršilo med različne gospodarske panoge.
Ključni koraki k pravičnemu prehodu
Za uspešen prehod je bistvenega pomena oblikovanje podpornega okolja, ki spodbuja prekvalifikacijo, odpira nova delovna mesta in izkorišča vse potenciale regije. Poleg zagotavljanja socialne varnosti zaposlenim, ki se soočajo z izgubo delovnih mest, je nujno tudi temeljito oceniti vplive na poslovno okolje, širše gospodarstvo in vse vključene deležnike. Sistem TEŠ podpira približno 1.500 dobaviteljev, ki bodo morali svoje poslovne modele prilagoditi spremenjenim okoliščinam.
Podpora Evropske unije
Evropska unija nudi podporo regijam, ki so na prehodu iz premogovništva prek Mehanizma za pravični prehod, ki vključuje tri stebre financiranja. Prvi steber, imenovan sklad za pravični prehod (SPP), zagotavlja nepovratna sredstva. Drugi steber vključuje povratna sredstva, kot so jamstva, posojila in drugi finančni instrumenti, namenjeni spodbujanju naložb v regijah, ki se soočajo s prestrukturiranjem. Tretji steber pa predstavlja ugodna posojila, ki jih ponuja Evropska investicijska banka.
V obdobju 2021–2027 je za sklad za pravični prehod (SPP) v celotni Evropski uniji namenjenih skoraj 20 milijard evrov, celoten mehanizem za pravični prehod pa naj bi v EU zagotovil približno 55 milijard evrov, pri čemer se pričakuje, da bo njegovo delovanje podaljšano tudi v obdobje 2028–2034. Ključno v tem procesu je vzpostavitev zakonodajnega okvira, kot sta Zakon o razvojnem prestrukturiranju premogovne regije SAŠA in Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki bosta služila kot temelj za začetek prehoda iz premogovne dejavnosti.
Zakoni morajo vsebovati temeljito oceno ekonomskih, finančnih in socialnih posledic ter jasno opredeliti instrumente financiranja in ukrepe ekonomske in socialne politike za omilitev negativnih vplivov opuščanja premogovništva v regiji SAŠA. Za uspešno izvajanje teh ukrepov je ključnega pomena, da so usklajeni s strateškimi dokumenti na nacionalni in regionalni ravni, da so zagotovljeni viri financiranja iz javnih in zasebnih sredstev ter da so določeni jasni kazalniki za spremljanje napredka. Takšen pristop bo omogočil prehod regij SAŠA in Zasavje v trajnostno, nizkoogljično gospodarstvo ter prispeval k dolgoročni stabilnosti lokalnih skupnosti, Slovenije kot celote in širšega evropskega okolja.
V nacionalni strategiji izstopa iz premoga je Slovenija določila, da mora proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje prenehati najkasneje do leta 2033, vendar se že kaže možnost, da se zaprtje zgodi prej. Regija bo potrebovala obsežne projekte, ki bodo podprli zeleno preobrazbo industrije, zlasti v energetskem sektorju. Sistem TEŠ in Premogovnik Velenje ostajata ključna energetska točka z infrastrukturo, ki zagotavlja zanesljivost elektroenergetskega sistema. Prehod na zelene, manj delovno intenzivne tehnologije bo zahteval temeljito prestrukturiranje industrije in delovnih mest.
Ključna priporočila študije vključujejo:
- uvedbo zakonodajnega okvira za pravičen prehod regije SAŠA iz premogovništva,
- postopno večletno prestrukturiranje za zmanjšanje negativnih učinkov na zaposlovanje in
- gospodarstvo, spodbujanje naložb v nove tehnologije ter
- krepitev podpornih ukrepov za prekvalifikacijo in zaposlitev prizadetih delavcev.
Naročnik študije je Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, pod katero deluje Center za pravični prehod. Aktivnosti Centra so v celoti financirane iz sredstev tehnične pomoči Sklada za pravični prehod, ena izmed njegovih glavnih nalog pa je priprava strokovnih analiz, študij in drugih raziskav, ki podpirajo pravični prehod v regiji SAŠA. Študijo je predstavil dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.
Vir: Mestna občina Velenje
