Mladih čedalje manj
V Sloveniji se število starih od 15 do 29 let manjša. Tako jih je bilo v začetku letošnjega leta 328.771, kar je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Delež mladih med vsemi prebivalci je bil največji prav ob osamosvojitvi države, ko je znašal 22,5 odstotka. Letos znaša 15,4 odstotka.
Po statističnih regijah največ mladih živi v osrednjeslovenski regiji, kjer predstavljajo 17,6 odstotka prebivalstva, najmanj pa v pomurski regiji, kjer njihov delež znaša 12,5 odstotka.
Med članicami EU je bil lani delež mladega prebivalstva največji na Danskem, kjer je znašal 19 odstotkov, najmanjši pa v Bolgariji, in sicer 13,7 odstotka. Slovenija je sodila med države z najmanjšim deležem mladih. Za njo sta se uvrstili le še Litva s 15,1 odstotka in Latvija s 14,6 odstotka. Povprečje EU je znašalo 16,4 odstotka.
Največ dijakinj in dijakov v srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah
Med starimi od 15 do 29 let jih je imela lani slaba polovica oziroma 46,6 odstotka dokončano srednješolsko izobrazbo. Malenkost več kot tretjina jih je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj, skoraj vsak peti mladi pa višje- ali visokošolsko izobrazbo. Pri tem je treba upoštevati, da se precejšen delež mladih v tej starostni skupini še vedno izobražuje.
Pri 29-letnikih je bila izobrazbena slika precej drugačna. Največ jih je imelo dokončano srednješolsko izobrazbo, in sicer 51,1 odstotka. Višje- ali visokošolsko izobrazbo jih je imelo 39,2 odstotka, osnovnošolsko izobrazbo ali manj pa 9,7 odstotka.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15 let ali več, jih je imelo nekaj več kot polovica dokončano srednješolsko izobrazbo. Nekaj več kot četrtina jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, ena petina pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj.
V šolskem letu 2025/26 je bilo v srednje šole vpisanih več kot 86.600 dijakinj in dijakov. Največ se jih je izobraževalo v programih srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, sledili so programi srednjega splošnega izobraževanja ter nižje in srednje poklicno izobraževanje.
Med dijaki je bilo največ zanimanja za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Dijakinje so se najpogosteje odločale za področje splošnih izobraževalnih programov.
V terciarno izobraževanje je bilo lani vključenih 49 odstotkov starih od 20 do 24 let, kar je Slovenijo uvrščalo tik pod vrh držav EU. Večji delež je imela le Grčija, kjer je znašal 49,4 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 36,7 odstotka. Najmanjša deleža sta imeli Malta in Luksemburg.
Večina starih od 18 do 24 let je v Sloveniji vključenih v izobraževanje. V tej starostni skupini je bilo lani 5,5 odstotka takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli največ osnovno šolo, pa se niso izobraževali ali usposabljali. Med članicami EU je bil njihov delež najmanjši na Hrvaškem, povprečje EU pa je bilo nekaj več kot devet odstotkov.
Med prebivalci v starosti od 15 do 29 let jih 7,6 odstotka ni bilo vključenih biti v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni. Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspešnejše države EU. Še manjša deleža sta dosegli le Nizozemska in Švedska. Največji delež po tem kazalniku pa je imela Romunija. Povprečje EU je bilo 11 odstotkov.
Stopnja brezposelnosti nižja od povprečja EU
Med starimi od 15 do 29 let je bila stopnja delovne aktivnosti lani 47,1-odstotna. To je nekoliko manj od povprečja EU. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so imeli na Nizozemskem, najnižjo pa v Italiji.
Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila 8,7-odstotna, kar je manj od povprečja EU, ki je znašalo 11,7 odstotka. Najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih so imeli na Malti, najvišjo pa v Španiji.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Med vsemi prebivalci je znašala 14,3 odstotka, povprečje EU za vse prebivalce pa je bilo 16,3 odstotka.
Slovenija je imela med članicami EU med mladimi najnižjo stopnjo tveganja revščine. Sledila ji je Malta. Najvišji stopnji tveganja revščine med mladimi sta imeli Finska in Danska.
Stari od 16 do 29 let so imeli v naši državi višjo raven digitalnih veščin kot celotno prebivalstvo, staro od 16 do 74 let. Med mladimi je imela zelo dobro razvite digitalne veščine tretjina prebivalcev, med vsemi prebivalci pa petina. Slovenija je bila pri tem kazalniku v obeh starostnih skupinah pod povprečjem EU.
Skoraj dve tretjini mladih v Sloveniji ima razvite vsaj osnovne digitalne veščine. Brez digitalnih veščin je bilo v Sloveniji in EU manj kot en odstotek mladih ter 2,5 odstotka vseh prebivalcev.
V Sloveniji je lani s starši živelo štiri petine starih od 16 do 29 let. Najmanjši delež mladih, ki so živeli s starši, so imeli na Danskem, na vrhu te lestvice pa se je z malenkost manj kot 90 odstotki znašla Hrvaška.
Mladi v Sloveniji so se od staršev odselili povprečno pri starosti 28,8 leta. Mladi moški so se od doma odselili v povprečju pri 30. letih, kar je nekaj pozneje od mladih žensk, ki so se v povprečju odselile pri starosti 27,5 leta. Najprej so se od staršev odselili mladi na Finskem, najpozneje pa na Hrvaškem.
