Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič je uvodoma povzela ugotovitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da je Slovenija lani zaradi bolniške odsotnosti izgubila 17 milijonov delovnih dni. Vsak dan je bilo v letu 2025 bolniško odsotnih približno 53.000 ljudi.
Zgovoren je tudi trend dolgotrajnih odsotnosti, je dejala Juvančič. Danes je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ZZZS in Dela 10.000 oseb dolgotrajno odsotnih več kot leto dni, pred desetletjem je bilo takih 4500. Tudi trajanje ene odsotnosti narašča, pomenljiv dejavnik je starost. V starostni skupini 20- do 44-letnikov odsotnost traja približno sedem dni in pol, pri starejših od 65 pa znaša že več kot 41 dni.
Po besedah ministra za zdravje Tadeja Ostrca so ti podatki znak, da družba ni naslovila težave absentizma. Ob tem je dodal, da so bili stroški tega pojava pred desetimi leti bistveno manjši. "Če bi šli nazaj na ravni absentizma izpred desetih let, bi lahko imeli do en odstotek višjo gospodarsko rast v Sloveniji in to je tisto, o čemer se moramo pogovarjati," je izpostavil.
Ostrc meni, da je ključ do sistemske rešitve problema vključitev medicine dela v zdravstveni sistem. Navedel je na primer prakso na Nizozemskem, kjer so pripravili tako imenovane načrte za vrnitev na delo, v Avstriji pa so trajanje bolniške skrajšali s sistemom, ki trajanje bolniške pogojuje z diagnozo.
Generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec je pojasnil, da vzroki za dolgotrajne odsotnosti niso le dolge čakalne dobe. Raziskava o dolgotrajnih odsotnostih zaradi mišično-skeletnih bolezni in poškodb je namreč pokazal, da kar pri 88 odstotkih hiter termin ne bi prinesel takojšnjega povratka na delovno mesto. "Podatki jasno kažejo, da so seveda čakalne vrste pomembne, niso pa edine, in sklop organizacij je poleg rehabilitacije in vračanja na delovno mesto ključen," je povzel.
Gabrovec je poudaril, da bi morali večjo pozornost nameniti preventivi, za kar se v zdravstvu namenja okoli 4,6 odstotka sredstev. Dodal je, da v Sloveniji že delujejo odlični preventivni programi, težava pa ostaja neenakomerno naslavljanje posameznih generacij. Medtem ko je nagovarjanje mlade in starejše generacije dobro, je bila po njegovih navedbah v veliki meri do zdaj izpuščena delovno aktivna populacija.
Skupni strošek bolniške odsotnosti za ZZZS in delodajalce presega 1,3 milijarde evrov letno, od tega gre 677 milijonov evrov na leto v breme zavoda, kar predstavlja več kot deset odstotkov odhodkov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so zavodi zabeležili 1,25 milijona manj izgubljenih delovnih dni. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je pojasnil, da je padec povezan z novo sprejetimi ukrepi, med katerimi jih je bilo največ povezanih z večjo odgovornostjo zavarovanca. Zavod je med drugim sprejel prepoved odhoda v tujino med bolniško odsotnostjo in spremenil način sporočanja odsotnosti.
Z nadzori so med drugim ugotovili tudi, da je bilo okoli 45 odstotkov oseb takih, ki niso spoštovale režimov gibanja, kar pa je njihovo odsotnost še podaljšalo, zato so ukrepe usmerili tudi v reševanje tega problema. Ljoljo je poudaril, da čeprav je nadzor eden od ključnih elementov za boljše rezultate, ni ključen del vizije.
Predsednik strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zdravje Aleš Bizjak je na pogovoru o reševanju dolgotrajne odsotnosti osvetlil tudi povečanje frekventnosti, ki se je v zadnjih letih podvojila. Med dejavniki velik del predstavljajo infekcijske bolezni, ki so porasle s covidom-19. Čeprav pa je virus upadel, so bolezni ostale, je izpostavil. "Zdravje mislim da tukaj ni primarni dejavnik," je ocenil.
V. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomaž Erjavec rešitev za hitrejšo pot pacienta vidi v iskanju načinov za povezovanje procesov in optimizacijo. Na okrogli mizi se je zavzel predvsem za porazdelitev odgovornosti med posameznikom in sistemom. "Če rečemo, da je odgovornost kolektivna, nam mora sistem omogočiti, da nas izobrazi o preventivi in znanju, ki ga potrebujemo. V neki stopnji moramo sami prevzeti odgovornost, da to preventivo izvajamo in potem, ko pride do težav ali pa bolezni, je pa spet odgovornost na sistemu, da reši v tistem trenutku nastalo težavo," je opisal soodgovornost za preventivo.
Sogovorniki so svoja stališča soočili na prvi okrogli mizi konference Zdravje 2026, ki jo organizirata medijska hiša Delo in Delov poslovni center.,
