“Po pregledu vsebine pripomb in analizi bo mogoče ugotoviti, v kolikšnem času bodo lahko podani odgovori nanje,” so za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. To je državni prostorski načrt za odsek državne ceste od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami, ki je del tretje razvojne osi, javno razgrnilo med 10. junijem in 12. julijem letos, v tem času pa so zainteresirani lahko podajali pripombe in predloge.

Med drugimi jih je podala Mestna občina Slovenj Gradec, ki jih je na dveh sestankih uskladila tudi z vaškimi skupnostmi Pameče-Troblje, Šmartno, Legen, Gradišče ter mestno četrtjo Legen-mesto, so za STA pojasnili na občini.

Precej občanov nekaterim predlogom iz predstavljenega načrta nasprotuje, predvsem ocenjujejo, da so predvideni posegi pregrobi. Razmeroma visoko je tudi število objektov, načrtovanih za rušenje. Teh je na celotnem odseku skupno 68, večinoma stanovanjskih, nekaj pa je tudi poslovnih.

Nekateri občani slovenjgraške občine so spričo nasprotovanja določenim predlaganim rešitvam prispevali tudi svoje podpise. Skupno so prebivalci Pameč zbrali okoli 640 podpisov, prebivalci Legna pa skoraj 800.

Ti so že ob predstavitvi prvih osnutkov pred več kot desetletjem predlagali pokriti vkop hitre ceste na planoti Legen. Pri tem vztrajajo tudi danes, zahtevajo pa tunel ali najmanj pokriti vkop.

Javno razgrnjeni načrt namreč predvideva pokriti vkop samo v delu od viadukta skozi gozd, medtem ko v večjem delu čez planoto Legen hitra cesta ostaja odkrita vse do predora Gradišče.

Prebivalci Legna poudarjajo, da niso proti hitro cesti, nasprotujejo pa njeni izvedbi na predvideni način.

Kot zagotavljajo na ministrstvu za naravne vire in prostor, bodo pripombe občanov z Legna in krajevne skupnosti Pameče-Troblje preučili in obravnavali na enak način kot vse ostale pripombe. “Po proučitvi in morebitnih dodatnih preveritvah bodo sprejeta stališča, tudi o morebitnih optimizacijah rešitev,” napoveduje ministrstvo.

Na podlagi stališč do predlogov in pripomb javnosti bo sledila izdelava predloga državnega prostorskega načrta. Po uskladitvi z nosilci urejanja prostora in po zaključku postopka celovite presoje vplivov na okolje bo ministrstvo predlog načrta posredovalo v obravnavo in sprejem vladi.

Točen datum sprejema uredbe o državnem prostorskem načrtu pa je po navedbah ministrstva ta trenutek težko napovedati. Sprejem je namreč “odvisen od načina in obsega upoštevanja pripomb javnosti, posledično morebitnih optimizacij rešitev in usklajevanj z nosilci urejanja prostora”

Vir: STA