Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil ključne vidike pravičnega prehoda. Govoril je o odgovornosti države, vzpostavitvi ustreznega zakonodajnega okvira, financiranju prehoda, vlogi lokalnih skupnosti ter o nujnosti dialoga in pomenu sodelovanja vseh deležnikov. Poudaril je, da je treba ustvariti nove priložnosti za ljudi in regije, kar vključuje razvoj novih panog, vlaganje v obnovljive vire energije, izobraževanje in usposabljanje ter zagotavljanje dostojnega življenja prebivalcem premogovnih regij. »Na prvem mestu nosi odgovornost za pravičen pravični prehod država. Pripraviti je treba zakonodajo, ki bo vključevala jasen časovni okvir do leta 2033, ko naj bi Slovenija popolnoma opustila proizvodnjo elektrike iz premoga. Zakonodaja mora jasno opredeliti korake, financiranje in odgovornosti. Na drugi strani mora država, ki se z odločitvijo o izstopu iz premoga, zavestno odpoveduje tretjini električne energije v Sloveniji, poskrbeti za dolgoročno zanesljivo in stabilno dobavo energije, ki mora biti cenovno dostopna tako gospodinjstvom kot gospodarstvu,« je izjavil.

Državni svetnik Peter Dermol je uvodoma poudaril, da se na državni ravni prepogosto sprejemajo odločitve, ki niso v skladu s pričakovanji in potrebami lokalnih skupnosti. Spomnil je na dolgotrajne posledice 150-letne zgodovine premogovništva v SAŠA regiji, kjer so bile porušene cele vasi, degradiranih več kot 820 hektarjev kmetijskih zemljišč, prisilno preseljenih pa je bilo več kot 400 družin. Čeprav regija proizvede tretjino električne energije v Sloveniji, in kljub visokim finančnim prispevkom (od leta 2000 je Termoelektrarna Šoštanj vplačala 55 milijonov evrov za poroštva EIB, 150 milijonov evrov za DDV, 2,5 milijona evrov za okoljske takse in 100 milijonov evrov letno za nakup CO2 kuponov), je Velenje edino premogovno tranzicijsko mesto v Evropi vključeno v misijo 100 podnebnih nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.

Dermol je opozoril na resne posledice izstopa iz premoga za SAŠA regijo, med njimi na grožnje socialni varnosti prebivalcev, predvideno izgubo približno 5000 delovnih mest, pomanjkanje vira za ogrevanje in postopno propadanje mesta. Izrazil je podporo ambicioznim ciljem EU na področju trajnostnega razvoja, vendar je ob tem poudaril, da teh ciljev ne smejo doseči na račun lokalnega prebivalstva. Stroški prestrukturiranja regije so ocenjeni na približno 1,5 milijarde evrov. »Ključna zakona za pravičen prehod sta Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije,« je sklenil Dermol.

Podpredsednik Državnega sveta RS Matjaž Švagan je uvodoma izrazil hvaležnost rudarjem za njihov miren protest pred parlamentom, s katerim so opozorili na svoje zahteve. Spomnil je na izkušnje Zasavja s pravičnim prehodom ter izpostavil napake, ki so se med procesom zgodile in bi morale služiti kot opozorilo za prihodnje projekte. Poudaril je, da ekonomsko-socialni vidiki prestrukturiranja niso bili izvedeni v skladu s pričakovanji lokalnih skupnosti, zato je ključnega pomena, da so te aktivno vključene v vse faze zapiranja rudnikov in prestrukturiranja regij.

Švagan je predstavil sredstva iz Sklada za pravičen prehod, namenjena prestrukturiranju Zasavja, ki znašajo 75 milijonov evrov. Do zdaj je bilo razpisanih 83 % teh sredstev, več kot polovica pa je že dodeljena konkretnim projektom. Med primeri dobrih praks je izpostavil strateške projekte, kot so Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje brezogljičnih tehnologij (Center DUBT, Kemijski inštitut), Obrtno-industrijska cona Lakonca v Trbovljah, Ekonomsko-poslovna cona II Kisovec v Zagorju ob Savi, Podjetniški inkubator Kompreshaus in Obrtna cona Rudnik v Hrastniku.

Prof. dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomske poslovne fakultete Univerze v Mariboru je v okviru predstavitve študije o socialnih in ekonomskih vplivih prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju TEŠ 6 in Premogovnika Velenje izpostavil, da bo prehod iz premogovništva povzročil pomembne negativne socialne in ekonomske posledice za regijo SAŠA. Poleg tega bo imel, preko vpliva na reprodukcijsko verigo in multiplikativne učinke, širši negativni vpliv tudi na celotno slovensko gospodarstvo. »Pričakuje se izguba več tisoč delovnih mest ter izpad ekonomske aktivnosti v podjetjih, ki so neposredno ali posredno vezana na to dejavnost. Da bi zagotovili “pravičen prehod” moramo ustvariti pogoje za prestrukturiranje regije, ki bodo omogočili neto pozitiven učinek tega procesa in regijo ter širše okolje ponovno revitalizirali,« je pojasnil.

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je prav tako opozoril na pričakovane negativne ekonomske, energetske in socialne posledice, ki jih bo prinesel prehod iz premogovništva. Pravični prehod je označil kot eno največjih transformacij za regijo, ki predstavlja veliko priložnost, vendar pa s seboj prinaša tudi številne izzive. SAŠA regija in Zasavje sta pomembno prispevali k slovenskemu BDP in energetiki, v obeh regijah pa je veliko delovnih mest neposredno in posredno odvisnih od premogovništva. Premogovnik Velenje je na primer tretji največji zaposlovalec v SAŠA regiji, takoj za Gorenjem. Prav tako je velika povezanost z malimi in srednjimi podjetji v teh območjih. Plankelj meni, da lahko dobro načrtovana preobrazba prinese nova delovna mesta, projekte za pravičen prehod, pozitivne ekonomske učinke ter spodbudi preobrazbo regije, ki bo imela dolgoročne koristi, tudi pri privabljanju novih investitorjev in podpori razvoju podjetij.

Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje, je poudaril, da pravični prehod zahteva čas. Opozoril je, da je za vsakogar izmed zaposlenih nujno pripraviti karierni načrt, pri čemer je treba posebej poskrbeti za reševanje socialnega položaja invalidov in delovnih invalidov ter zagotoviti delovna mesta, ki bodo omogočila ohranitev enakega ali vsaj primerljivega življenjskega standarda. »Že od vsega začetka priprave Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda opozarjamo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga za prebivalstvo in industrijo v RS,« je še dodal.

Evropska komisarka za kohezijo in reforme, Elisa Ferreira, je v video nagovoru poudarila pomen aktivnega sodelovanja vseh deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v javnem in zasebnem sektorju, v vseh fazah procesa pravičnega prehoda – od načrtovanja in razvoja politik do izvajanja in spremljanja. Projekta Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij v Zasavju ter razogljičenje daljinskega ogrevanja v SAŠA regiji sta označila kot vzorčna primera prehoda. Dodala je, da so slovenski Centri za pravičen prehod, ki usklajujejo lokalne in regionalne aktivnosti z vključevanjem vseh deležnikov, dober primer prakse, ki ga lahko druge regije in države uporabijo kot zgled.

Sledila je predstavitev aktivnosti države za pravični prehod. Minister dr. Aleksander Jevšek je pojasnil, da Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije: »Z zakonom naslavljamo štiri področja in sicer: gospodarsko prestrukturiranje; energetsko prestrukturiranje; socialno kohezivnost in vključenost ter okoljsko prestrukturiranje v smeri trajnosti. Za vsako področje definiramo ukrepe, katerim bodo sledili projekti.« Po ministrovih besedah bo zakon medresorsko usklajen do konca leta. »Neodvisno od priprave interventnega zakona, zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, je potrebno izpostaviti, da prestrukturiranje regije SAŠA in Zasavja že poteka,« je dejal in spomnil, da imata regiji na voljo dobrih 250 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev iz Sklada za pravični prehod, pri čemer se zaveda, da kohezijska sredstva niso edina in da jih ne bo dovolj. Razpisi v okviru Sklada za pravični prehod so že v teku. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je že izdalo za 143 milijonov evrov odločitev o podpori, objavili so tri javne razpise.

Velik interes je bil tudi za razpis, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, predvsem s strani malih in srednje velikih podjetij za produktivne naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest v obeh premogovnih regijah. »V Sloveniji imamo za sabo že eno ne najboljšo izkušnjo o zapiranju rudnika v Zasavju. Danes zato vemo, na kaj moramo biti pozorni, da ohranimo razvoj in delovna mesta. Iz te izkušnje smo se naučili, da pravičen prehod ni odvisen zgolj od količine denarja, ampak predvsem od podpore pravim ukrepom. To so ukrepi, ki bodo temelj novega razvoja in ki imajo podporo lokalnega prebivalstva,« je zaključil Jevšek.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je izpostavil, da je za pravičen prehod ključnega pomena doseči ravnovesje med socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi cilji. Ministrstvo želi podpreti prehod kot proces, ki bo omogočil socialno in gospodarsko prenovo regij, pri čemer bo ta presegla zgolj ukinjanje premogovništva. Spomnil je na septembrsko obvestilo Holdinga Slovenskih elektrarn, ki je opozoril, da analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, kažejo na nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije, ki so bistveno nižje od stroškovne cene.

Kot posledica tega ne bo HSE od 1. januarja 2025 več mogel zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje. Minister je pojasnil, da so na ministrstvu sprejeli odločitev, da se trenutno situacijo rešuje z državno intervencijo oziroma zakonom o prehodnem financiranju. Zakon je v medresorskem usklajevanju, predvideno trajanje zakona pa naj bi bilo dve leti. V tem prehodnem obdobju bo mogoče sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije. Glede nadomeščanja proizvodnje električne energije je poudaril, da umeščanje novih virov zahteva čas, saj je postopki prostorskega umeščanja in sprejemanja ustreznih prostorskih načrtov zamudni.

Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor RS mag. Miran Gajšek je izpostavil, da bo ministrstvo storilo vse potrebno, da bodo projekti, povezani s pravičnim prehodom, prostorsko umeščeni na način, ki zagotavlja poplavno varnost, ter da bodo pridobljena vsa potrebna dovoljenja za njihovo gradnjo.

Dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, se je osredotočil na vprašanje stanovanjske problematike. Kot primer dobre prakse je izpostavil podjetje Rudar Senovo, ki ga je odkupila Občina Krško, s čimer so ohranili stanovanjski fond, ki je bil nato okrepjen še s prenosom občinskih stanovanj. Drugi pozitiven primer je podjetje Spekter, ki ga je odkupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Poudaril je, da je za ohranjanje lokalne sposobnosti za razvoj ključno javno lastništvo nad prostorom.

Posvetu so prisostvovali tudi vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lidija Šubelj, predstavnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Franc Rosec, predstavnik Poslanske skupine Socialnih demokratov Soniboj Knežak in predstavnik Poslanske skupine Svoboda Tomaž Lah.

Na posvetu, ki sta ga vodila državni svetnik Peter Dermol in podpredsednik Državnega sveta RS Matjaž Švagan, so udeleženci izpostavili:

da se mora upoštevati Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda;

·        da je korake pravičnega prehoda nujno načrtovati in izvajati ter nadzirati z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov;

·        da morajo biti ukrepi oblikovani v sodelovanju z regijo in morajo imeti podporo lokalnega prebivalstva;

·        da pravičen prehod zahteva jasno zakonodajno opredelitev, ki mora vključevati tudi vire financiranja, pri čemer bo poleg 258 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, torej evropskih sredstev, morala svoje primakniti tudi država, saj stroški pravičnega prehoda ne smejo bremeniti lokalnih skupnosti;

·        da naj se tudi v prihodnji finančni perspektivi zagotovijo sredstva znotraj mehanizma za pravični prehod;

·        da se ustanovi poseben sklad za financiranje pravičnega prehoda;

·        da se morajo zemljišča in stanovanja, ki so v lasti termoenergetskih podjetij, prenesti v upravljanje lokalnim skupnostim;

·        da mora država do leta 2033 poskrbeti za ustrezno nadomeščanje ene tretjine električne energije, ki jo pridobivamo iz premoga;

·        da se je treba osredotočiti na ustvarjanje novih priložnosti za regije in ljudi, kar zajema spodbude za razvoj novih tehnologij in gospodarskih dejavnosti, krepitev infrastrukture (prometne, digitalne in energetske), vlaganje v obnovljive vire energije, krepitev programov za prekvalifikacijo delavcev, administrativno in birokratsko podporo ter druge ukrepe s ciljem ohranjanja dostojnega življenja za vse prebivalce teh regij;

·        da morebitni interventni zakon ne sme posegati v načela pravičnega prehoda.

Zaključki posveta bodo obravnavani na eni izmed prihajajočih sej Komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, nato pa bodo predstavljeni še plenumu Državnega sveta RS.

Vir: Državni svet Republike Slovenije