Zakon o lokalnih volitvah od leta 2017 določa, da se redne lokalne volitve - tako volitve županov, kot članov občinskih svetov - opravijo tretjo nedeljo v novembru. Razpiše jih predsednik DZ, in sicer julija v letu, ko se občinskim vodstvom izteče štiriletni mandat. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. V aktu o razpisu volitev pa predsednik DZ poleg dneva glasovanja določi tudi dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila.
V tistih občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov v prvem krogu ne bo uspelo zbrati večine glasov, bo sledil še drugi krog županskih volitev, ki bo 14 dni po prvem, letos torej 29. novembra. Takšne občine so bile na prejšnjih volitvah v manjšini, saj so župana že v prvem krogu izvolili v 165 od 212 občin, pri čemer je bil izid v 51 občinah znan vnaprej, saj je bil kandidat le en, v skoraj vseh primerih dotedanji župan.
Tudi tokrat so nekateri župani že napovedali vnovično kandidaturo. Med drugim je že znano, da se namerava za nov mandat potegovati več kot polovica aktualnih županov mestnih občin, med njimi dolgoletni ljubljanski župan Zoran Janković.
Letošnje lokalne volitve devete v samostojni državi
Prihajajoče lokalne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji. Prve so decembra 1994 potekale v takrat novoustanovljenih 147 občinah. Danes je občin precej več; do večje drobitve je prišlo v dveh delih, prvič leta 1998 in drugič leta 2006. Tokratne volitve pa bodo četrte po vrsti v skupno 212 občinah.
Te so si med seboj v marsičem različne, tudi po velikosti in številu prebivalcev. Od števila prebivalcev občine pa je odvisna tudi velikost občinskih svetov, ki imajo v skladu z zakonom od sedem do 45 članov.
Medtem ko se župani volijo po večinskem sistemu, volitve v občinski svet potekajo po večinskem volilnem sistemu, če ima občinski svet od 7 do 11 članov, ko je število svetnikov višje, pa se ti volijo po proporcionalnem volilnem sistemu.
Po večinskem volilnem sistemu se volijo tudi člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oz. romske skupnosti v tistih občinah, kjer prebivajo njihovi pripadniki.
V kandidaturo tudi s podpisi volivcev, za županske kandidate tokrat spremenjena pravila
Kandidate oz. kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volivci. V tem primeru mora biti kandidaturam priloženo zahtevano število podpisov volivk in volivcev. To pomeni podpise najmanj odstotka volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.
To bo letos prvič veljalo tudi za vložitev županskih kandidatur. Tako je namreč določila novela iz leta 2024, medtem ko je prej veljalo, da je potrebno število podpisov najmanj dva odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500.
Zbiranje podpisov podpore za vložitev kandidatur se bo lahko začelo z dnem, ki ga bo predsednik DZ določil kot dan, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila.
Neodvisne liste in županski kandidati, ki kandidirajo samostojno oz. s podporo volivcev, so na volitvah vse uspešnejši, a je treba ob tem upoštevati, da so tudi med t. i. neodvisnimi kandidati, ki kandidirajo s podporo volivk in volivcev, takšni s strankarskim ozadjem. Po zbirnih podatkih, objavljenih na spletnih straneh Državne volilne komisije, pa je bilo leta 2022 izvoljenih 141 županov, ki so bili samostojni kandidati.
Usoda glasov državljanov tretjih držav še ni jasna
V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli bodo 15. novembra potekale tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani.
Vladajoča koalicija je želela s spremembami zakona o lokalnih volitvah, ki jo je DZ sprejel 15. junija, občinam omogočiti, da že za letošnje volitve znotraj posameznega ožjega dela občine oblikujejo več volilnih enot, če to želijo. Opozarjali so namreč, da so zaradi spremembe zakona v prejšnjem mandatu, po kateri bi se volitve v ožji del občin izvedle v eni volilni enoti, kandidati iz gosteje poseljenih območij v prednosti pred tistimi iz manjših krajev in podeželskih območij.
A zakonske spremembe, za uveljavitev katerih bi občine morale spremeniti še svoje statute, zaenkrat niso stopile v veljavo. Vložena je bila namreč pobuda za začetek postopkov za zakonodajni referendum zaradi predvidene ukinitve volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, kar je prav tako del sprememb zakona o lokalnih volitvah. Zbiranje potrebnih 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma bo potekalo med 1. septembrom in 5. oktobrom.
Po trenutno veljavni ureditvi imajo ob slovenskih državljanih in državljanih EU s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji volilno pravico tudi državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Slednji lahko volijo, medtem ko lahko državljani EU tudi kandidirajo v občinski svet, ne pa tudi za župana.
