Udeležence dvodnevnega srečanja, ki se zaključuje danes, je med drugim nagovoril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Žagar, ki je poudaril pomembno vlogo vodika v prihodnjem energetskem sistemu.
"Pri razogljičenju gospodarstva mora biti neposredna elektrifikacija vedno prva izbira, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo. Obstajajo pa sektorji, v katerih električna energija ne more učinkovito nadomestiti fosilnih goriv. Prav tam ima vodik pomembno vlogo pri razvoju prihodnjega nizkoogljičnega energetskega sistema," so njegove besede povzeli v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE).
Slovenija po Žagarjevih besedah pripravlja poseben akcijski načrt za vodik, ki bo opredelil ključne prednostne naloge, ukrepe in projekte do leta 2030 ter začrtal tudi dolgoročnejšo perspektivo do leta 2040.
Izpostavil je tudi pomen mednarodnega sodelovanja, saj po njegovi oceni nobena država ne more razviti vodikovega gospodarstva sama. Projekt Severnojadranska vodikova dolina se mu zdi eden najpomembnejših razvojnih projektov na tem področju.
Izvršni direktor za razvoj in investicije v HSE Miha Pečovnik je ob predstavitvi projekta NAHV dejal, da so pred tremi leti partnerji razpravljali o potencialu vodika, danes pa govorijo o konkretnih projektih, investicijah in partnerstvih. "Severnojadranska vodikova dolina dokazuje, da lahko države, podjetja in raziskovalne institucije skupaj ustvarijo pogoje za vzpostavitev prvega čezmejnega trga obnovljivega vodika v Evropi," je dejal.
Osrednji del konference je bila okrogla miza, na kateri so se sodelujoči osredotočili na razvoj vodikovega trga, potrebno infrastrukturo, prihodnje povpraševanje po obnovljivem vodiku ter vlogo držav pri oblikovanju spodbudnega regulatornega in investicijskega okolja.
Sekretar na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Davor Rašić je dejal, da vodika ne morejo narediti gospodarsko konkurenčnega zgolj z regulativo. "Kar lahko storimo, je povezovanje proizvajalcev s potencialnimi uporabniki, zagotavljanje predvidljivega regulatornega okolja, odpravljanje administrativnih ovir ter podpora razvoju potrebne infrastrukture. Z drugimi besedami, naša naloga je zmanjšati ovire med tistimi, ki želijo vodik proizvajati, in tistimi, ki so ga pripravljeni uporabljati," je dejal.
Projekt NAHV pod vodstvom HSE povezuje 39 organizacij iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter zajema celotno vodikovo vrednostno verigo, od proizvodnje in shranjevanja do distribucije in končne uporabe.
