Največje ovire pri tretji razvojni osi so zagotovo pridobivanje različnih dovoljenj in umeščanje v prostor, je ob srečanju s koroškimi in šaleškimi župani in gospodarstveniki danes na Kopah dejal minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Povedal je, da skupaj z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj oz. ministrstvom pripravljajo spremembe zakonodaje tako, da se bodo ti postopki pospešili.
"Pogovarjam se z ministrico in pripravljava zakonodajo, da se strateške infrastrukturne projekte lažje umesti v prostor in nenazadnje potem tudi lažje pridobi gradbeno dovoljenje," je dejal minister. Napovedal je, da bo sprememba zakonodaje še letos vložena v parlamentarni postopek.
Prav zaradi nasprotovanj pri umeščanju hitre ceste v prostor oz. pridobivanju zemljišč za zdaj še vedno ni znan začetek gradnje hitre ceste na odseku Šentrupert-Velenje, ki bi Šaleško in Koroško tudi dejansko povezal z avtocestnim križem.
V postopke razlastitve lastnikov zemljišč na tem odseku je po pritožbah vključeno upravno sodišče. "Jaz ne morem pozivati upravnega sodišča, ampak - naj že enkrat odločijo, pa da se te odločitve potem ne prelagajo in trajajo dve leti, ampak da gre to hitreje. In naj se zasleduje javni interes, ne pa interes nekaj ljudi," je bil neposreden minister. Po podatkih Darsa so težave z odkupom okoli petih odstotkov potrebnih zemljišč na tem odseku.
"S hitrostjo izgradnje nismo zadovoljni, smo pa zadovoljni, da se gradi in da se stvari premikajo," pa je po sestanku z ministrom dejal predsedujoči Svetu koroške regije in župan Občine Prevalje Matic Tasič. Predvsem ni zadovoljen, da kljub prehodnim napovedim še vedno ni sprejet državni prostorski načrt na zadnjem odseku severnega dela tretje razvojne osi, to je na odseku Otiški Vrh-Prevalje. Po napovedih pristojnih bo predvidoma sprejet prihodnje leto.
Medtem je za predhodni odsek hitre ceste, odsek Slovenj Gradec-Dravograd, državni prostorski načrt že sprejet, imajo pa v lokalnem okolju za projektiranje dodatne predloge. Med drugim je župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler danes vnovič izpostavil pričakovanje, da se na Legenski planoti v celoti uredi pokriti vkop, kot to želijo tamkajšnji prebivalci.
Do konca letošnjega leta bo Dars v gradnjo odseka hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec vložil 300 milijonov evrov, v letu 2027 pa predvidoma nadaljnjih 185 milijonov evrov. "Ta sredstva že imamo zagotovljena, tako da kar se tiče sredstev ne bo problem. Po naslednjem letu pa se bomo morali zadolževati za ta odsek, vendar glede na dobro boniteto upamo, da ne bo problem zagotoviti novih sredstev iz naslova kreditov," je povedal v. d. predsednika uprave Darsa Anton Guzej.
Po letu 2030, ko poteče aktualni zakon o poroštvu, bo po Guzejevih besedah treba zakon podaljšati. "Do sedaj iz tega zakona še nismo črpali sredstev, ker smo zagotavljali svoja sredstva, ampak v nadaljnjem obdobju pa se bomo vsekakor morali zadolževati," je dejal. "Šlo bo kar proti milijardi," je glede potrebnega zadolževanja dodal Guzej.
Po besedah ministra Vrtovca je sicer vrednost naložbe v odsek Velenje-Slovenj Gradec trenutno ocenjena na 970 milijonov evrov brez DDV, je pa Guzej povedal, da je bilo medtem tudi nekaj podražitev.
Dela na odseku Velenje-Slovenj Gradec, ki je tudi finančno najbolj zahteven odsek severnega dela tretje razvojne osi, se bodo prihodnje leto pospešila. Število delavcev na terenu se bo z okoli 400, kolikor jih trenutno dela na več sklopih na tem odseku, povečalo na okoli 1200, je povedal Guzej.
Na seji Sveta koroške regije so pregledali tudi ostale aktualne in načrtovane naložbe v cestno, železniško in kolesarsko infrastrukturo na Koroškem. Po podaljšanih rokih se bo po napovedih do novembra zaključila obnova ceste Črna na Koroškem-Mežica, vnovič podaljšani rok za končanje obnove ceste od Raven na Koroškem proti Dravogradu pa je 9. november, a se bo tudi ta rok, kot kaže, še podaljšal.
Glede drugih načrtovanih projektov v regiji pa so sicer predstavniki direkcije za infrastrukturo opozorili predvsem na težave pri odkupih zemljišč in v zvezi s tem lokalne skupnosti prosili za sodelovanje. Direktor občinske uprave Občine Mislinja Blaž Šaloven pa je pristojne med drugim opozoril na padajoče kamenje na državno cesto in kolesarsko pot skozi Hudo luknjo, v zvezi s čim so pristojni obljubili vnovično oceno razmer na terenu in potrebno ukrepanje.
Foto: DARS
