Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Novak, zakon povezuje dva ključna vidika - postopno tehnično zapiranje rudnika in opuščanje dejavnosti proizvodnje ter socialni vidik zapiranja in opuščanja kopanja premoga. Na njegovi podlagi bodo sprejeti tudi 20-letni program zapiranja premogovnika in dvoletni podrobnejši operativni programi.
[preberi-tudi]
Ker se vsebina zakona, ki ga je DZ sprejel v torek, šteje kot shema državne pomoči, bo morala država pridobiti tudi odobritev Evropske komisije. V luči tega minister pričakuje, da se bodo lahko določbe zakona začele uporabljati 1. julija letos.
"Zakon omogoča večfazno zapiranje premogovnika, kar pomeni, da se bo zmanjšanje števila zaposlenih lahko izvajalo predvsem z naravnim odlivom, kar je naš tudi osnovni interes. Namesto nenadnih 700 do 900 presežnih delavcev v hitrih scenarijih bo ob sprejemu modela do leta 2033 presežek omejen na približno 250 delavcev, kar omogoča bistveno blažje in socialno bolj odgovorne razmere v regiji," je pojasnil Novak.
Po njegovih besedah zakon v luči pridobivanja premoga do leta 2033 zagotavlja tudi stabilnost pri izvajanju gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja za približno 35.000 prebivalcev ter javne ustanove v Velenju in Šoštanju.
"Zakon sistematično ureja sanacijo degradiranih območij rudnika, rekultivacijo površin in dolgoročno stabilizacijo rudniškega prostora. S tem nastajajo možnosti za projekte obnovljivih virov energije, tehnološke in industrijske parke ter turistični razvoj na rudarski dediščini, kar bo v določeni meri predvsem potrebno rešiti s sprejetjem zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije," je nanizal.
Da specifične okoliščine zapiranja premogovnika, ko bodo hkrati potekala proizvodnja in zapiralna dela, zahtevajo posebno obravnavo presežnih delavcev, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.
Med ključnimi kadrovskimi in socialnimi ukrepi za delavce je izpostavil možnost zgodnejšega upokojevanja za rudarje, spodbude za ostajanje na trgu dela po zaposlitvi v premogovniku in določitev višjih odpravnin. "Za tiste, ki bodo ostali brez zaposlitve, je idealno, da so tudi finančno spodbujeni, da se odločijo za višjo odpravnino, s katero je dlje časa poskrbljeno za njihovo materialno varnost, in da se vključijo v programe preusposabljanja in postopoma preidejo v novo zaposlitev. Tistim, ki bi ocenili, da to nikakor ni možno, pa omogočamo zgodnejše upokojevanje," je navedel.
Pomen zakona sta izpostavila tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec in direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer. "V prihodnjih letih bo kader odhajal v pokoj in tako, kot bo odhajal v pokoj, bomo tudi manjšali proizvodnjo. Kader, ki ga ne potrebujemo na zmanjšani proizvodnji in ne bo odšel v pokoj, pa se bo uporabil v procesu zapiranja rudnika," je dejal Mavec.
Dodal je, da bodo za zapiralna in sanacijska dela do leta 2045 potrebovali med 600 in 700 ljudi.
Mavec je spomnil tudi na precejšen stanovanjski fond v lasti premogovnika, ki bo na podlagi zakona predvidoma prešel pod okrilje republiškega stanovanjskega sklada. S tem bodo po njegovih besedah lahko upokojeni rudarji, ki stanovanj zaradi socialnih razlogov niso mogli odkupiti, ostali v sistemu neprofitnih najemnin.
Z vsebino zakona so zadovoljni tudi v sindikatu in svetu delavcev premogovnika. Predsednik sveta delavcev Danilo Rednjak je med najpomembnejšimi pravicami, ki jih zakon prinaša za zaposlene, izpostavil posebne pogoje za predčasno upokojevanje, višje odpravnine v primeru prenehanja zaposlitve iz poslovnega razloga, zagotavljanje socialne varnosti invalidov, možnost prekvalifikacije zaposlenih ter zagotavljanje varnosti najemnikov rudniških stanovanj.
"Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje vsebuje večino naših predlogov in lahko rečem, da je kljub težki situaciji v podjetju, ki je pred nami, sprejemljiv in nam daje nekoliko več optimizma in zadovoljstva," je podčrtal Rednjak.
