Ena ključnih nalog Centra za pravični prehod SAŠA je priprava študij, ki služijo kot strokovna podpora procesom pravičnega prehoda. V preteklem letu so s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov nastale tri takšne študije:
- Socialne in ekonomske posledice predčasnega zapiranja TEŠ in Premogovnika Velenje (PV),
- Raziskava stanja družbene zavesti prebivalcev SAŠA regije in
- Anketa o motiviranosti za prekvalifikacije med zaposlenimi v PV in TEŠ.
Na omizju so sodelovali dr. Žan Oplotnik (ekonomist z Univerze v Mariboru in soavtor študije o socialnih in ekonomskih posledicah predčasnega zapiranja TEŠ in PV), dr. Dan Podjed (antropolog z ZRC SAZU), dr. Jani Kozina (kulturni geograf z ZRC SAZU), Rok Jovan (rudar iz Premogovnika Velenje) in Aleša Puklič (dijakinja Šolskega centra Velenje). Z raznoliko zasedbo sogovornikov so želeli organizatorji povezati strokovne poglede z različnih področij z osebnimi izkušnjami in glasovi ljudi, ki v dolini živijo in delujejo.
Sogovorniki v razpravi so izpostavili, da je pri prehodu ključno sodelovati z ljudmi – politike in ukrepe je treba oblikovati skupaj z njimi, ne namesto njih. Opozorili so tudi na pomen učinkovite komunikacije prek pravih kanalov ter na spoštovanje lokalne dediščine in znanja, ki se je v Šaleški dolini oblikovalo skozi desetletja. Posebno so poudarili vrednote, ki so zrasle iz zahtevnega rudarskega dela – solidarnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje, pomoč in močan občutek pripadnosti skupnosti.
Aleša Puklič je predstavila stališče mladih, ki si želijo ostati v dolini, a za to potrebujejo primerna delovna mesta in možnosti za stanovanjsko osamosvojitev. Ocenila je, da mladinske organizacije in infrastruktura za mlade delujejo dobro, izrazila pa je tudi potrebo po večji dostopnosti informacij o procesu pravičnega prehoda – zlasti v izobraževalnem sistemu.
Rok Jovan je poudaril vrednost lokalnega znanja ter predlagal, da bi v dolini razvijali nove dejavnosti, ki bi temeljile na obstoječih izkušnjah. Izrazil je upanje, da bo za starejše sodelavce dobro poskrbljeno, medtem ko bi mlajši lahko nadgradili svoje kariere z usposabljanjem za specializirana področja, denimo v gradnji tunelov ali širšem gradbeništvu. Ob tem je izpostavil tudi nujnost omogočanja prekvalifikacij za rudarje.
Dr. Jani Kozina je poudaril, da ima Šaleška dolina bogato tehnično dediščino, ki jo je treba prepoznati kot dragocen vir in jo aktivno vključevati v razvojne načrte za prihodnost. Opozoril je, da tehniško znanje ne sme ostati spregledano. Kot pozitiven zgled preobrazbe rudarskega okolja je izpostavil Idrijo, kjer so uspešno izkoristili svojo rudarsko preteklost za nove priložnosti.
Dr. Dan Podjed je poudaril, da naj razvoj poteka z zmernostjo in v skladu s potrebami ljudi, pri čemer je ključno ohranjanje in krepitev vrednot, ki so značilne za rudarska mesta ter služijo kot pomemben moralni vodnik.
Dr. Žan Oplotnik je poudaril, da je v procesu prehoda ključno izbrati razvojne projekte, ki bodo temelj nadaljnjega razvoja in v katerih se bodo prepoznale tako mlajše kot starejše generacije. Po njegovih besedah je nujno urediti primerno infrastrukturo, hkrati pa morajo podjetja v regiji prepoznati svoje priložnosti. Prav tako je pomembno zagotoviti ustrezno podporo ljudem, da bodo želeli ostati in se razvijati prav v tej skupnosti.
Vsi udeleženci razprave so prihodnost SAŠA regije ocenili optimistično in jo prepoznali kot obetavno. Regija pričakuje sprejetje dveh ključnih zakonov: Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, ki bosta služila kot »varnostna mreža« za zagotovitev uspešnega in pravičnega prehoda iz obdobja premogovništva.
Vir: Razvojna agencija SAŠA
