Najpogostejši sanjski poklici mladih so fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. Po pogostosti omemb ti poklici prehitevajo celo poklice s področja tehnologije, ki sicer ostajajo druga največja skupina kariernih želja.
Med pogosto omenjenimi sanjskimi poklici so tudi odvetnik, državni tožilec, sodnik in pilot. Med najbolj zanimivimi sanjskimi poklici pa so predsednik vlade, čistilec krajev zločina in profesionalni potovalec po svetu. Presenetljivo visoko so se spet uvrstili poklici s področja osebnih storitev. Kozmetičarke, frizerji in drugi poklici, povezani z lepoto in osebno nego, torej ostajajo zelo priljubljeni.
Generacija Z ceni stabilnosti, je razvidno iz odgovorov glede zaposlitve po končanem šolanju. Polovica sodelujočih kot obliko zaposlitve namreč želi pogodbo za nedoločen čas.
Ob vprašanju o načinu dela jih je medtem 48,4 odstotka izbralo hibridni način dela (leta 2025 41 odstotkov), 37,8 odstotka jih želi predvsem delo pri delodajalcu (leta 2025 47 odstotkov), le 4,2 odstotka pa bi izbralo delo izključno na daljavo (leta 2025 pet odstotkov).
To je hkrati tudi največji opazen premik med lanskim in letošnjim letom. Hibridno delo je prvič prehitelo delo izključno pri delodajalcu. Mladi torej cenijo večjo fleksibilnost, vendar pri tem ne želijo izgubiti osebnih stikov, mentorstva in pripadnosti kolektivu.
Na področju organizacije delovnega časa klasični delovnik ostaja najpogostejša izbira mladih (49 odstotkov), v primerjavi z lanskim letom pa se je zanimanje za skrajšani delovnik zmanjšalo na 17 odstotkov (leta 2025 19,5 odstotka). Raziskovalci takšne odgovore pojasnjujejo s tem, da mladi lahko krajši delovnik povezujejo z nižjim osebnim dohodkom. Glede na to mladi razumejo fleksibilnost predvsem kot možnost boljšega usklajevanja dela in zasebnega življenja, ne pa nujno kot popoln odmik od ustaljenih oblik dela.
Primerjava z letom 2025 kaže predvsem presenetljivo stabilnost vrednot mladih. Tako med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri delodajalca znova ostajajo možnost napredovanja, varnost zaposlitve, dobri odnosi v kolektivu in možnost učenja in razvoja.
Plača, delo na daljavo in različne ugodnosti medtem spet zaostajajo za dejavniki, ki mladim omogočajo osebni in poklicni razvoj. V nasprotju s stereotipi o generaciji Z se mladim pri izbiri delodajalca ne zdijo najpomembnejše bonitete, pač pa kot najpomembnejše vidijo okolje, kjer se lahko učijo. Hkrati ne želijo žrtvovati občutka varnosti in dobrih odnosov.
Na področju, ki se nanaša na študentsko delo, pa so odgovarjali denimo o pridobljenih izkušnjah. Med ključnimi so najpogosteje omenili komunikacijo, delo z ljudmi, odgovornost, samostojnost in organizacijo dela.
Čeprav se študentsko delo pogosto povezuje s prodajo, administracijo in strežbo, so mladi delali marsikaj - od snemanja bypass operacije srca za društvo kardiologov in snemanja glasovnih ukazov za trening modelov umetne inteligence do striženja ljudi na avtobusu in varovanja žuželk. Študentsko delo pa je bilo tudi ubijanje 240 jajc dnevno.
Nenazadnje je raziskava spraševala o vzornikih. Izkazalo se je, da so največji vzorniki sodelujočih starši, sledijo posamezni ustvarjalci vsebin, kot sta Petra Parovel in Bit Sever, med tujimi javnimi osebnostmi pa so mladi največkrat omenili Cristiana Ronalda in Taylor Swift.
V raziskavi je sodelovalo 5780 mladih, ki sodijo v t. i. generacijo Z.
