Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v uporabi od 20. novembra lani, pripravljena pa je bila na pobudo Inšpektorata RS za delo, ki je več let opozarjal, da nima podlage za učinkovit nadzor in sankcioniranje kršiteljev na tem področju.

Novela je ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur prinesla še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti po novem vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

Narekuje še obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Inšpektorji na terenu predvsem kot svetovalci

Ne glede na uveljavljene novosti pa inšpektorji na terenu na tem področju opravljajo predvsem svetovalno vlogo, tako da pri nadzoru upoštevajo načelo sorazmernosti in predkaznovanost delodajalca. Tik preden se je začela novela uporabljati v praksi, je namreč med delodajalci završalo, da je neživljenjska, minister za delo Luka Mesec pa je zato napovedal nov poseg v zakon.

“Če inšpektorji prepoznajo manjše kršitve in ugotovijo, da ima delodajalec večino zadev pravilno urejenih, lahko izrekajo opozorila oziroma opomine, delodajalce, pri katerih prepoznajo večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa kaznujejo strožje,” so za STA pojasnili na inšpektoratu za delo.

Letos so do 25. julija ugotovili 486 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti, predvsem glede podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. Kršitve so bile najpogosteje ugotovljene pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost gradbeništva in gostinstva, sledijo predelovalne dejavnosti, dejavnost trgovine in dejavnost prometa in skladiščenja.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so izdali 171 upravnih odločb, s katerimi so delodajalcem naložili odpravo ugotovljenih kršitev; 23 odločb o prekrških in 23 plačilnih nalogov, s katerimi so delodajalcem naložili plačilo globe; 36 odločb o prekrških, s katerimi so delodajalcem izrekli opomin, ter 129 opozoril po zakonu o prekrških in 46 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

Kot so izpostavili na inšpektoratu, bodo številke glede na začasne podatke še slabše kot v preteklih letih. V letu 2022 so namreč zaznali 455 kršitev zakona o evidentiranju delovnega časa, lani pa 515.

Problem prirejanja evidenc

“Inšpektorji poročajo, da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan, in to tudi brez dnevnega ali celo tedenskega počitka,” so stanje povzeli na inšpektoratu.

Verodostojnost evidenc po njihovih navedbah predstavlja velik problem pri nadzorih, prav tako je velika težava, da se evidence ne nahajajo na deloviščih, kjer se nadzor izvaja. Pisne evidence delodajalci v takih primerih predložijo naknadno. “Inšpektorji velikokrat opažajo, da se vodijo ali dvojne evidence ali pa so te prirejene za namene inšpekcijskega nadzora, iz katerih kršitev ni mogoče ugotoviti,” so opozorili.

“Nekateri delodajalci izkoriščajo zakonsko možnost zelo fleksibilnega urejanja delovnega časa, vendar za tak način razporejanja delavcev na delo nimajo pravilno urejene dokumentacije in tudi evidenc ne vodijo pravilno,” so nadaljevali in dodali, da zaznavajo tudi nerazumevanje delodajalcev v zvezi z enakomerno, neenakomerno ali začasno razporeditvijo delovnega časa.

“Razporeditev in obseg delovnega časa je treba določiti že s pogodbo o zaposlitvi, večinoma pa imajo pogodbe o zaposlitvi zelo skope določbe o razporeditvi delovnega časa. Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta bi moral delodajalec določiti letni razpored delovnega časa ter o tem obvestiti tako delavce na način, običajen pri delodajalcu, kot tudi sindikate pri delodajalcu,” so pojasnili.

Evidence pomembne za nadzor nad odmori in počitki ter obračuni plač

Vodenje evidenc je torej posebej pomembno v luči učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov.

“Pravilno vodene evidence so podlaga za to, da inšpektor pri svojem nadzoru lahko ugotovi, kako je delovni čas za posameznega delavca razporejen, ali dela poln ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali je delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času kot je nočno, nedeljsko, praznično delo, ali je koristil letni ali izredni dopust in druge odsotnosti z dela itd.,” so utemeljili.

Vse to je povezano tudi s pravilnim obračunom plač, nadomestilom plač in obračunom dodatkov k plači, so dodali.

“Iz navedenega sledi, da iz evidenc inšpektor pridobi veliko podatkov v zvezi z drugimi pravicami delavcev in če evidence niso pravilne, potem tudi ni mogoče ugotavljati drugih morebitnih kršitev,” so sklenili na inšpektoratu.

Socialni partnerji glede sprememb še daleč vsaksebi

Kot omenjeno, zakon o evidentiranju delovnega časa čakajo nove spremembe. Socialni partnerji so s tem namenom v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že vzpostavili posebno delovno skupino. Ministrstvo za delo predlaga črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, minister Mesec pa je za STA povedal, da se s tem strinjata tako delodajalska kot sindikalna stran.

A predstavnikom gospodarstva ta ukrep ne zadošča. Želijo si namreč, da bi se novembra uveljavljena določila uporabljala le za kršitelje, čemur pa ostro nasprotujejo v delojemalskih vrstah.

“Treba se bo dogovoriti, kako ta zakon prilagoditi, da bo po eni strani omogočil ustrezen nadzor nad delovnim časom /…/, po drugi strani pa upošteval, da nekateri ljudje delujejo v bolj svobodnih poklicih in si bolj svobodno odrejajo delovni čas,” je dejal Mesec. “Tema dvema ciljema bomo nekako skušali slediti v tej skupini, zakon pa bo šel v DZ takoj, ko bomo z njim približno zadovoljni na vseh treh straneh,” je napovedal.

Vir: STA