Po pojasnilih Podgorška so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavnikom kmetijskih organizacij predstavili štiri sklope zaščitnih ukrepov za slovensko kmetijstvo, od kvot do nadzora ob uvozu izdelkov.
“V bistvu imamo ključna vprašanja še vsa neodgovorjena. Še vedno ne vemo, kako bomo izvajali vse ukrepe za zaščito slovenskega kmetijstva in slovenskih potrošnikov, ne vemo, kako bo Evropska komisija izvajala vse ukrepe za zaščito evropskih kmetov, ki so bili sredi decembra z amandmaji potrjeni v Evropskem parlamentu,” je razložil in dodal, da zaradi vprašanja izvedljivosti zaščitnih ukrepov Francija sporazumu izrazito nasprotuje.
Posledično ostajajo predstavniki kmetijskih organizacij še naprej zadržani do trgovinskega sporazuma, ki so ga predstavniki EU in južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur podpisali v soboto v Paragvaju.
Na sestanku so po pojasnilih Podgorška pogrešali tudi udeležbo predstavnikov ministrstva za gospodarski razvoj. “Če že vlada ocenjuje, da iščemo ukrepe za zaščito slovenskega kmetijstva medresorsko, bi to medresorsko sodelovanje danes tukaj pričakovali, a žal ga ni bilo. Torej ostajamo tam nekje, kot smo bili, brez nekih bolj jasnih zavez, razen tega, kar smo že poslušali zadnje tedne tudi v tem širšem slovenskem prostoru,” je podčrtal.
Udeleženci današnjega sestanka so sicer sprejeli tudi nekaj sklepov oz. zavez. “Verjamemo, da bomo intenzivirali to razpravo. Ministrstvu bomo dali tudi čas, da pridobi potrebne informacije. Nekaj nalog imamo tudi nevladniki za postoriti, predvsem bomo pripravili jasno pobudo za to, da se označuje poreklo pri mešanih proizvodih glede na izvorno državo, enako kot je to sedaj na pobudo Slovenije iz leta 2020 urejeno pri medu,” je pojasnil.
Da na podlagi danes prejetih pojasnil ne vedo, kakšne informacije naj posredujejo naprej kmetom, ker ni jasno, kako bo hrana iz Mercosurja pri vhodu v Slovenijo oz. EU kontrolirana, pa je opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. “Zahtevamo, da se kontrole pri vhodu hrane bistveno povečajo,” je navedel in izpostavil tudi zahtevo glede jasnega označevanja hrane, pripeljane iz držav bloka Mercosur.
Skeptičen do odgovorov ministrice je bil tudi predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek. “Podali so nam smernice in kriterije, na podlagi katerih naj bi se vršile te kontrole, ampak to smo bolj kot ne že vse vedeli. Na državo apeliramo, da mora to urediti nekako na državni ravni ter zaščititi slovenskega kmeta in potrošnika,” je izpostavil.
O pomembnosti izvajanja vstopnih mehanizmov, ki bodo preprečili, da bodo v Slovenijo prihajala živila s pesticidi in antibiotiki, ki v EU niso dovoljeni, pa je spregovorila tudi Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine. “Povedano je bilo, da naj bi se kontroliralo do 12 oz. v nekaterih primerih do 30 odstotkov živil, vsa pa zagotovo ne. Na drugi strani pa se predvsem slovenski kmetje soočamo z vedno večjimi okoljskimi zahtevami, fitosanitarnimi zahtevami in zahtevami za dobrobit živali. V istem trenutku smo primorani konkurirati z državami z druge poloble, kjer se ta razmerja porušijo in nikakor se ne moremo s tem sprijazniti. Želimo, da se Slovenija pridruži pobudi Francije, da se prepove uvoz živil s pesticidi in hormoni, ki so v Evropi prepovedani. Samo tako bomo lahko zaščitili potrošnika in pa ohranili konkurenčnost kmeta,” je dejala.
Predstavniki nevladnih organizacij so se na sestanku z ministrico dogovorili, da se bodo v prihodnje na temo izvajanja zaščitnih ukrepov za kmete v okviru trgovinskega sporazuma z Mercosurjem še srečali, pri čemer pa konkretnega datuma prihodnjega sestanka niso določili.
Vir: STA
