Zaradi vse večjih pritiskov države, povsem nepredvidljivega poslovnega okolja in ogrožanja delovnih mest je GZS omenjeno problematiko pred dnevi obravnavala na izredni seji Upravnega odbora. "Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa sedaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven," je opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
"Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo (29 tisoč EUR). Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničilo splošno in dodatno povečanje vseh plač v Sloveniji brez ustrezne rasti produktivnosti," je še dodala, ob tem pa poudarila, da se podjetja zavedajo pomena zaposlenih in njihovega prispevka: "Vsi si želimo višjih plač. Vendar do višjih plač ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami. Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov."
Po njenih besedah je mogoče ohraniti socialni model in hkrati zagotoviti konkurenčnost gospodarstva le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti. Gospodarstvo je politiki že lanskega novembra zato predlagalo sprejem dolgoročnega razvojnega programa Made in Slovenia 2035.
7 nujnih ukrepov, ki jih gospodarstvo pričakuje od vlade
Kot kratkoročne ukrepe za blažitev bremen minimalne plače za podjetja, ki nimajo tržne moči in se soočajo z močno zunanjo konkurenco, upravni odbor GZS predlaga vladi uvedbo neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov; povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v prizadetih dejavnostih, s katerimi bi ta dosegla hitrejši dvig produktivnosti dela; ter razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.
Med srednjeročnimi pa Upravni odbor GZS poziva vlado k uvedbi razvojne kapice na vse socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače (6.000 EUR); spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada; vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo; ter pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035 z vključitvijo čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.
Na posledice višjih stroškov so opozorili predstavniki nekaterih panog. Direktor Združenja kovinske industrije pri GZS Aleš Bizjak je dejal, da 60 odstotkov anketiranih podjetij v panogi razmišlja o vsaj delni selitvi proizvodnje, kar 80 odstotkov jih napoveduje upad prodaj, 70 odstotkov pa zmanjšanje števila delovnih mest.
Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec je opozoril, da je po letu 2010 v pohištveni panogi število delovnih mest upadlo za polovico na 4500, propadla so pomembna podjetja.
Med anketiranimi podjetji v združenju jih okoli tretjina meni, da bodo s prilagoditvami, med drugim pri investicijah in številu zaposlenih, dolgoročno obstala. Dve tretjini pa jih napoveduje popolno ustavitev investicij ter se nagibajo k ali zaprtju podjetij ali k selitvi v tujino.
Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Janko Širec pa je dejal, da se bodo v komunalnih podjetjih tudi ostale plače morale prilagoditi višji minimalni plači ter da se bodo višji stroški dela slej ko prej morale preliti v cene njihovih storitev, posledično v višje položnice.
