Banka Slovenije je že pred časom sporočila, da je v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunala nov znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrih. Ta je bil v skladu z zahtevami sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov določen tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027.
"Analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil," poudarjajo v centralni banki.
Kot pojasnjujejo, so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," so navedli.
V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov.
Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je sicer veljal od 1. julija 2023. Do takrat je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
