"Zajtrk ni samo kalorična vrednost, ampak pomeni veliko več," je na današnji novinarski konferenci partnerjev projekta Teden slovenske hrane izpostavil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj in poudaril pomen lokalno pridelane hrane.
Po njegovih besedah je naloga ministrstva predvsem kmetom olajšati dostop do vsega, kar jim omogoča proizvodnjo: manj birokracije, manj administracije, manj predpisov, manj vseh preprek, ki omejujejo njihovo delo.
Na ministrstvu se po Cigler Kraljevih besedah lotevajo potrebnih reform: "Razbremenili bomo pridelovalce hrane v smislu davkov, naredili predvsem bolj preprost, učinkovit in do kmetov, pridelovalcev hrane in agroživilske industrije prijazen sistem."
Predvsem pa je po ministrovem prepričanju treba spremeniti odnos do kmeta, pridelovalca slovenske hrane. "Pridelovalec hrane je gospod in mora biti spoštovan s strani nas vseh," je bil jasen.
Pri ozaveščanju otrok o pomenu lokalno pridelane hrane je izjemno pomemben šolski sistem, so izpostavili sodelujoči.
"Verjetno ni nikogar v tem prostoru, ki ne bi vedel, da delamo temeljito na reformi sistema vzgoje in izobraževanja. Predstavili smo 10 izhodišč in eno izmed teh je tudi večja stopnja domoljubja in nacionalne pripadnosti. Tukaj seveda ne gre samo za vrednote slovenske osamosvojitve, državnosti, ampak tudi vse ostalo kar nas povezuje kot slovenski narod in zagotovo je naša kulinarika ena od teh vrednot," je dejal minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević.
Ob tem je izpostavil vlogo družine in starše pozval, naj otroke izobražujejo o pomenu lokalno pridelane hrane.
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje po besedah Branke Đukić prepoznavajo, da so pomembni zdravi začetki. "Potrebno je, da starši prepoznamo prehrano kot pomembno vrednoto za zaščito zdravja, poziv staršem pa je, da otroke in mladostnike vključujejo v pripravo obrokov v domači kuhinji, da sploh osvojijo to veščino," je izpostavila.
V.d. direktorice direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Pia Vračko je pojasnila, da med šolskim tednom skoraj polovica 11-letnikov še vsak dan zajtrkuje, se pa situacija z vstopom v najstništvo slabša. "To daje jasen klic k akciji. Trende moramo aktivno obrniti na bolje," je dejala. Po njeni oceni ni dovolj samo ozaveščanje, ampak so nujni sistemski ukrepi, zato so v javno razpravo te dni poslali nov nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za prihodnje desetletje.
Da je potreben celovit pristop vseh partnerjev, se je strinjala tudi Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo, ki sicer ocenjuje, da je Slovenija izjemen primer organizirane prehrane.
V.d. generalne direktorice direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Suzana Lara Krause je spomnila na že zaključeno javno obravnavo predloga zakona o hrani, ki ga bodo ministrstva kmalu dobila v medresorsko usklajevanje. Z zakonom po njenih besedah vzpostavljajo temelj za še več lokalne, kakovostne in blizu pridelane hrane v javnih zavodih.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je pojasnila, da gresta prehrana in kultura z roko v roki, pri čemer je izpostavila register nesnovne dediščine, v katerem je skoraj 150 enot, od tega jih je veliko vezanih na kulinariko. "In to je tista nesnovna dediščina, ki jo lahko ohranjamo samo, če jo vsak dan živimo," je poudarila.
Da je treba spodbujati spoštovanje do hrane, se je s sogovorci strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Iztok Slatinšek. Pri tem je izpostavil tudi okoljski vidik pomena uživanja lokalno pridelane hrane, saj so transportne poti krajše. "Vsekakor je treba povečati spoštovanje do hrane z vzgojo," je dejal.
