V sadjarstvu bodo posledice letošnjih ekstremnih vremenskih razmer dolgoročne, so v današnjem sporočilu za javnosti povzeli predsednika združenja za sadjarstvo pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Mohorja Holeška. "Sušni stres in izjemno visoke temperature hudo poškodujejo sadna drevesa, kar neposredno vpliva na nastavek cvetnih brstov ter rodnost v prihodnjih letih," je navedel.
"Brez odločnih in predvsem sistemskih ukrepov ter ustrezne podpore države pri prilagajanju podnebnim spremembam bo slovensko sadjarstvo doživelo še večji upad in posledično bo celotna veriga odvisna od uvoza, s čimer pa izgubljamo tako lokalno kakovost kot cenovno stabilnost za potrošnike," je opozoril.
V poljedelstvu so posledice najhujše pri koruzi in travinju za pridelavo krme. Končna škoda bo znana po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih nižji od pričakovanj, je medtem povedal predsednik združenja kmetijskih podjetij pri zbornici Dejan Pernat.
"Posebej zaskrbljujoče je, da suša ni prizadela le Slovenije, temveč tudi pomembne pridelovalce koruze in krme v naši regiji, kot sta Madžarska in Srbija. To lahko v prihodnjih mesecih vpliva na višje stroške krme in posledično na stroške prireje živali," je posvaril.
Vinogradništvo se medtem letos poleg s sušo in vročino spoprijema tudi z zlato trsno rumenico. "Obstoječi ukrepi za zajezitev bolezni se iztekajo, zato bodo potrebni drugačni in odločnejši sistemski ukrepi. V nasprotnem primeru se lahko v prihodnjih letih soočimo s skokovitim porastom okužb in izgubo več sto hektarjev vinogradov," je dejal predsednik združenja slovenskih vinarjev pri zbornici Gorazd Bedenčič in napovedal podražitev vina.
Posebej se je dotaknil še toče, ki povzroča vse več škode. "Slovenija nujno potrebuje celovito zaščito po vzoru Avstrije, vključno z organiziranim sistemom letalske protitočne obrambe. Takšna rešitev bi dolgoročno zmanjšala škodo," verjame.
V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so izpostavili, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih zahtevalo bistveno več investicij tako v primarni kmetijski pridelavi kot v živilski industriji. "Pri naložbah, ki povečujejo odpornost prehranske verige, je nujna izdatnejša in dolgoročno predvidljiva podpora države," so prepričani.
Obseg in razširjenost posledic suše po oceni zbornice zahtevata čimprejšnjo sprožitev postopkov za uradno oceno škode in aktivacijo ustreznih mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijski pridelavi. "Hkrati zgolj pomoč po nastanku škode ne more biti dolgoročna rešitev," se zavedajo.
Med prednostnimi ukrepi so izpostavili hitrejšo gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter vodnih zadrževalnikov, učinkovitejše upravljanje razpoložljivih vodnih virov, vlaganja v raziskave, razvoj, znanje in prenos novih tehnologij v prakso, prilagojeno obdelavo tal in izbor sort, odpornejših na sušo in visoke temperature, ter spodbujanje naložb v zaščito trajnih nasadov in drugih kmetijskih površin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Upajo tudi na razširitev in večjo dostopnost kmetijskih zavarovanj, subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše tudi za trajne nasade (sadovnjaki in vinogradi) in travinje ter dolgoročno in sistemsko politiko prilagajanja celotne slovenske prehranske verige podnebnim spremembam.
