Pričakuje se, da bo država pri pripravi in izvajanju ukrepov za opuščanje rabe premoga upoštevala nacionalno strategijo, ki izstop predvideva za leto 2033, skladno z načeli pravičnega prehoda. Udeleženci so ponovno izpostavili tudi nujno potrebo po sprejetju dveh ključnih zakonov, ki bi omogočila učinkovito prestrukturiranje regije.
Državni svet je sklepe posveta uradno sprejel in pozval Vlado Republike Slovenije, da jih v roku 30 dni preuči in se do njih opredeli.
Ker dosedanji načrti države za opustitev rabe premoga v javnosti niso ustrezno obravnavali socialne varnosti delavcev in njihovih družin niti celovito naslovili pravičnega prehoda k trajnostni energetiki in gospodarstvu, je Državni svet, na pobudo državnih svetnikov Petra Dermola in Matjaža Švagana, ki zastopata interese SAŠA regije in Zasavja, organiziral posvet konec novembra 2024.
Namen novembrskega posveta
Namen posveta je bil spodbuditi poglobljeno razpravo o tem, kako premogovnima regijama, ki že desetletja zagotavljata energijo za celotno Slovenijo, zagotoviti podporo pri preobrazbi njunih gospodarstev, ustvarjanju novih delovnih mest in zagotovitvi pravičnega prehoda, ki bo omogočil dolgoročno rast in razvoj.
Državni svet RS je po posvetu oblikoval zaključke, ki jih je danes posredoval Vladi RS. Med ključnimi poudarki je nasprotovanje udeležencev posveta predčasnemu izstopu iz premoga, saj bi takšna odločitev ogrozila temeljna načela pravičnega prehoda ter povzročila negativne posledice za socialno, gospodarsko in energetsko stabilnost tako SAŠA regije kot celotne države. Udeleženci pričakujejo, da bodo ukrepi za prenehanje obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in prenehanje pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje sledili Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva leto 2033 kot ciljni datum izstopa.
Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ključna elementa prehoda regije iz premogovne odvisnosti v trajnostno prihodnost
Udeleženci posveta so se strinjali, da sta Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje bistvena stebra prehoda regije iz odvisnosti od premogovne industrije v trajnostno prihodnost. Ti zakoni bi morali zagotavljati dolgoročno podporo lokalnemu gospodarstvu, ohranjati socialno varnost ter omogočiti ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Pri tem je nujno, da so vsebine zakonov usklajene s socialnimi partnerji in lokalnimi skupnostmi ter vključujejo celovito oceno socialnih, ekonomskih in finančnih posledic izhoda iz premoga, skupaj s podrobno časovnico izvajanja tega 20-letnega procesa.
Proces prestrukturiranja mora vključevati jasno opredeljene vmesne cilje za leti 2027 in 2029, določiti odgovorne osebe za izvajanje posameznih ukrepov ter predvideti korekcijske ukrepe v primeru, da cilji ne bodo doseženi. Izkušnje iz zelenega prehoda v Zasavju, tako pozitivne kot negativne, lahko služijo kot dragoceno vodilo pri načrtovanju preobrazbe SAŠA regije. Vendar je zaradi specifičnosti regije nujno, da se ukrepi oblikujejo z vključevanjem lokalnih deležnikov in na podlagi potreb prebivalcev. Ključno za uspeh je, da so ukrepi pravični, prilagojeni regiji in v tesnem sodelovanju z njenimi skupnostmi.
Udeleženci posveta so izrazili podporo aktivnostim vladnih resornih ministrstev v okviru obstoječih razpisov Sklada za pravični prehod. Poudarili so, da morajo finančno podporo prejeti projekti, ki bodo neposredno prispevali k družbeno-gospodarskemu razvoju Zasavja in SAŠA regije, ne pa tisti, ki bi koristili zgolj interesom močnejših deležnikov kapitala zunaj teh regij.
Država mora zagotoviti lastne in druge vire financiranja
Poleg sredstev iz Sklada za pravični prehod je država dolžna zagotoviti tudi lastne in druge vire financiranja za ublažitev družbeno-gospodarskih posledic prehoda premogovnih regij. Prav tako so predlagali ustanovitev posebnega sklada, namenjenega izključno podpori pravičnemu prehodu, z osredotočenostjo na potrebe SAŠA regije in Zasavja.
SAŠA regija in Zasavje potrebujeta sistemsko podporo za pravičen prehod, ki vključuje pravočasno izgradnjo primerne prometne infrastrukture. Ta bo ključna za izboljšanje logistične povezanosti premogovnih regij z osrednjo Slovenijo in ostalimi deli države.
Za zagotavljanje zaščite zaposlenih v Premogovniku Velenje ter vseh, ki so neposredno ali posredno odvisni od premogovniške dejavnosti, je nujno vzpostaviti celovit in pravičen pristop za vse kategorije zaposlenih, vključno z invalidi. Ta pristop mora temeljiti na dolgoročnih in trajnostnih rešitvah. Poleg nadomestil in programov prekvalifikacije je ključno ustvarjati nove priložnosti, ki bodo omogočile prehod v trajnostno in konkurenčno gospodarstvo.
Podpora obstoječim podjetjem
Pozitivne izkušnje Zasavja, kjer so podjetja s pomočjo sredstev za prestrukturiranje regije uspešno posodobila in ohranila svoje proizvodne zmogljivosti, lahko služijo kot zgled za SAŠA regijo. Prek javnih razpisov je potrebno finančno podpreti obstoječa podjetja, kar bi omogočilo njihov nadaljnji razvoj, širitev ali obstanek.
Pri procesu prestrukturiranja regije in podjetij je pomembno izkoristiti strokovni potencial obstoječega kadra iz industrije energetike in rudarstva. Njihovo znanje in izkušnje je treba usmeriti v razvoj trajnostnih in inovativnih panog, kot so start-up podjetja.
Za učinkovitejšo koordinacijo pri načrtovanju in izvedbi projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, je nujna ustanovitev posredniškega organa. Ta bi olajšal komunikacijo med različnimi ministrstvi in s tem omogočil hitrejše in bolj usklajeno izvajanje razvojnih projektov.
Posnetek posveta si lahko ogledate na povezavi.
Vir: Mestna občina Velenje
