Gre za akcijo, usklajeno na evropski ravni, v okviru katere bo v sredo, 9. aprila, potekal tudi »maraton merjenja hitrosti«. Ta evropska akcija je organizirana s strani Roadpol – zveze evropskih policij, in vključuje merjenje hitrosti v vseh državah EU.

V tem tednu bo policija izvajala poostren nadzor hitrosti, pridružili pa se ji bodo tudi občinski redarji. Neprilagojena hitrost je v zadnjih letih odgovorna za približno 18 % vseh prometnih nesreč ter še vedno ostaja glavni vzrok za nesreče s smrtnimi izidi in hudimi telesnimi poškodbami.

Hitrost ima neposreden vpliv na verjetnost nastanka nesreče ter na resnost posledic, zato Agencija za varnost prometa voznike poziva, da prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojim izkušnjam, znanju in razmeram na cesti.

Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč

V letu 2024 je neprilagojena hitrost povzročila 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, 403 so bili huje telesno poškodovani. Leto prej, v 2023, je zaradi prehitre vožnje prišlo do 3.771 nesreč, v katerih je umrlo 33 ljudi, huje poškodovanih pa je bilo 329.

V prvih treh mesecih 2025 je zaradi neprilagojene hitrosti nastalo 602 prometnih nesreč, v katerih je umrl 1 udeleženec, 37 pa jih je bilo huje poškodovanih.

Kljub upadu števila smrtnih žrtev za 9 % v primerjavi z letom 2023, se je število huje poškodovanih povečalo za več kot 22 %. To kaže, da neprilagojena hitrost še vedno predstavlja resno grožnjo za varnost na naših cestah.

Delež nesreč zaradi neprilagojene hitrosti in njihov vpliv

V zadnjih petih letih približno 18 % vseh prometnih nesreč nastane zaradi neprilagojene hitrosti. Ta ostaja drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče, takoj za nepravilnimi premiki vozil. Sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Leta 2024 je neprilagojena hitrost še vedno predstavljala najpogostejši vzrok za nesreče s smrtnim izidom (kar je v 44 % primerov), prav tako pa je bila odgovorna za 42 % nesreč s hudimi telesnimi poškodbami.

Vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji nesreč zaradi neprilagojene hitrosti

V zadnjih petih letih so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, saj njihov delež v povprečju znaša 70 %. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je prav tako največ voznikov osebnih avtomobilov.

V letu 2024 je bilo največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih na cestah v naseljih, tako z ulicami kot brez (1.176 oziroma 784 nesreč). Sledijo avtoceste s 502 nesrečami in lokalne ceste s 260 nesrečami.

Leta 2024 so največ smrtnhih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti zabeležili na regionalnih cestah I. reda (5 umrlih) ter na cestah v naseljih brez uličnega sistema in lokalnih cestah (po 4 umrli).

Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), mag. Simona Felser, je ob začetku letošnje akcije Hitrost poudarila: »Neprilagojena hitrost je bila v zadnjem desetletju (2014–2024) vzrok za skoraj 40 odstotkov hudih in smrtnih prometnih nesreč na slovenskih cestah. Tudi letos želimo z ozaveščanjem voznike pozivati k varnejši vožnji, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je dosledno spoštovanje hitrosti nujno za varnost najbolj ranljivih udeležencev v prometu.«

Prekoračitve hitrosti najpogostejše v naseljih, nato na avtocestah in hitrih cestah

Mednarodna raziskava Trendline 2024 o stanju prometne varnosti v Sloveniji je pokazala, da se kršitve omejitev hitrosti najpogosteje dogajajo v naseljih, kjer 41 % voznikov presega dovoljeno hitrost. Na cestah izven naselij je ta delež 32 %, medtem ko je na avtocestah ta številka le 15 %.

Do konca marca tega leta je policija zabeležila 29.442 kršitev hitrosti, v 2024 je bilo takih kršitev 120.237, v 2023 pa 121.423.

Prikazovalniki hitrosti, nameščeni na 15 lokacijah po Sloveniji, so letos razkrili skrajne primere prekoračitev. V občini Žetale, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, je bila najvišja izmerjena hitrost kar 146 km/h, pri tem pa je 70 % vozil vozilo prehitro. V občini Mokronog – Trebelno je voznik pri omejitvi 40 km/h vozil 122 km/h, pri čemer je 66 % vozil prekoračilo hitrostno omejitev.

Te prikazovalnike, ki jih Agencija za varnost prometa (AVP) brezplačno podeli občinam, so se izkazali za učinkovit ukrep pri zmanjševanju povprečnih hitrosti, kar je rezultat skupnega prizadevanja občin in AVP za večjo prometno varnost.

Pozitivni učinki območij umirjenega prometa (cona 30)

Umirjanje prometa je ključni ukrep v okviru Vizije nič, katere osnovni cilj je zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb na cestah. Ta pristop je del Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, ki opredeljuje strateške ukrepe za večjo varnost na slovenskih cestah. Agencija za varnost prometa aktivno podpira uvedbo območij umirjenega prometa oziroma con 30, kjer je omejena hitrost, zlasti na območjih, kjer se pogosto nahajajo ranljive skupine, kot so otroci, starejši, pešci in kolesarji.

Poudarek je predvsem na lokacijah v bližini šol, vrtcev, domov za starejše ter gosto poseljenih mestnih središčih. Zmanjšanje hitrosti v teh območjih neposredno vpliva na večjo varnost, vendar pa za učinkovitejše izboljšanje prometne varnosti potrebujemo celovit pristop, ki vključuje tudi investicije v prometno infrastrukturo, izvajanje preventivnih ukrepov ter natančen nadzor s strani policije in občinskih redarjev.

Pomembno je poudariti, da že majhno zmanjšanje povprečne hitrosti za 1 km/h v naselju pripomore k 4 % zmanjšanju števila smrtnih žrtev. Pri trčenju vozila, ki vozi s hitrostjo 30 km/h, je tveganje za smrt pešca le 10 %, pri 50 km/h že 50 %, pri 60 km/h pa se poveča na kar 90 %. To dokazuje, da že mala prilagoditev hitrosti lahko bistveno poveča varnost vseh udeležencev v prometu, hkrati pa skoraj ne vpliva na podaljšanje časa potovanja. To je še posebej pomembno v območjih strnjenih mestnih središč, kjer je povprečna hitrost že nizka, razdalje pa precej krajše.

Agencija za varnost prometa in Policija zato pozivata k previdnosti in odgovorni vožnji:

• V naseljih bodite posebej pozorni na pešce in kolesarje ter dosledno upoštevajte omejitve hitrosti.
• V bližini šol, vrtcev, igrišč in domov za starejše zmanjšajte hitrost in povečajte pozornost.
• Na regionalnih cestah ob zavijanju in vključevanju v promet dodatno preverite prisotnost motoristov in drugih vozil.
• Varnostna razdalja je ključna – omogoča pravočasen odziv in preprečuje trke.
• V slabših vremenskih razmerah zmanjšajte hitrost, saj se zavorna pot na mokri podlagi podaljša.
• Ne hitite – raje pridite varno kot prehitro!

Vir: Agencija za varnost prometa