Debelost je kronična presnovna večzvročna bolezen, ki je posledica disfunkcije nakopičenega maščobnega tkiva, ki povzroča zdravju škodljive sistemske učinke in jo za namen epidemiološkega spremljanja opredelimo z indeksom telesne mase, ki je enak ali večji 30. Prekomerna telesna masa je oblika prekomerne hranjenosti, ki po merilu ocene z indeksom telesne mase še ne ustreza opredelitvi debelosti (25-29,9).
Skoraj polovica moških in tretjina žensk prekomerno težkih
Glede na zadnje podatke iz leta 2024 se v Sloveniji več kot 45 odstotkov moških sooča s prekomerno telesno maso, več kot 21 odstotkov pa z debelostjo. Pri ženskah so podatki nekoliko ugodnejši, vendar navkljub temu zaskrbljujoči, saj je v Sloveniji okoli 29 odstotkov žensk s prekomerno telesno maso, 17 odstotkov pa z debelostjo.
"Delež oseb z debelostjo sicer narašča s starostjo, prav tako je debelost pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Pri starejših je pogostejše tudi hkratno upadanje mišične mase, kar lahko vodi v pojav sarkopenične debelosti," je zapisal zdravnik specialist javnega zdravja Aljaž Brlek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Zaskrbljujoča rast debelosti tudi pri otrocih in mladostnikih
Podobno kot pri odraslih tudi pri otrocih in mladostnikih v zadnjem obdobju beležijo rast razširjenosti prekomerne telesne mase in debelosti. V Sloveniji je bilo tako v letu 2025 okoli osem odstotkov fantov in šest odstotkov deklet z debelostjo. Skupaj s povišano telesno maso so deleži še višji, in sicer 25 odstotkov pri fantih in 22 odstotkov pri dekletih.
"Podatki so še posebej zaskrbljujoči zaradi hkratnega porasta deleža podkožnega maščevja, kar kaže na naraščanje števila otrok in mladostnikov z manj ugodno telesno sestavo z več maščobnega tkiva in manjšim deležem puste oziroma mišične mase. Posledično se povečuje delež otrok in mladostnikov, ki imajo sicer na videz zdravo telesno maso, vendar se v resnici soočajo z manjšim deležem mišične mase," je pojasnil Brlek.
Skoraj 60 odstotkov novih primerov sladkorne bolezni po projekcijah posledica debelosti
Debelost je kronična bolezen, hkrati pa pomemben dejavnik tveganja za druge kronične nenalezljive bolezni. Projekcije kažejo, da bo skoraj 60 odstotkov novih primerov sladkorne bolezni posledica prekomerne telesne mase in debelosti, prav tako pa tudi 18 odstotkov vseh primerov srčno-žilnih bolezni, 11 odstotkov primerov demence in osem odstotkov primerov raka.
V Sloveniji prebivalci zaradi debelosti v povprečju izgubijo kar 3,2 leti zdravega življenja, so navedli na NIJZ.
Nezdrave izbire enostavnejše, cenejše in dostopnejše od zdravih
Za današnje prehransko okolje je značilna enostavna dostopnost do energijsko bogate ter visoko predelane hrane, ki je postala cenejša, hkrati pa se je spremenila tudi njena sestava.
Povečala se je ponudba visoko-predelanih živil, z nizko hranilno vrednostjo in visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. Istočasno okolja spodbujajo tudi sedentaren način življenja, pomanjkanje kakovostnih zelenih in rekreacijskih površin ter neustrezno urejeno bivanjsko okolje, kar zmanjšujejo možnosti za spontano telesno dejavnost. K temu pa dodatno prispeva še pomanjkanje kakovostnega spanja, je navedel Brlek.
Prepričan je, da so v tem kontekstu potrebni predvsem ustrezni regulativni ukrepi za spodbujanje zdravih izbir, kot je preoblikovanje in označevanja živil, zaščita pred škodljivimi vplivi trženja, promocija dojenja, fiskalne politike, aktivna mobilnost in urbanistično ter prometno načrtovanje.
Ključna ustrezna obravnava oseb z debelostjo v zdravstvenem sistemu
Pomembna je tudi ustrezna obravnava oseb z debelostjo v zdravstvenem sistemu, saj bolniki potrebujejo dolgoročno in celovito zdravstveno obravnavo. Programi in možnosti se v zadnjih letih krepijo, med drugim tudi z organizacijo centrov za krepitev zdravja, kjer delujejo multidisciplinarni timi, sestavljeni iz zdravnikov, medicinskih sester, kineziologov, psihologov in dietetikov.
Na področju debelosti se pomembno krepijo tudi ambulante družinske medicine, ki izvajajo integrirano preventivo, z individualnim pristopom sistematičnega presejanja dejavnikov tveganja.
Za kompleksnejše primere pa je pomembna ustrezna obravnava na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva. Za otroke in mladostnike pa se me drugim izvaja družinska obravnava za zdrav življenjski slog, kot del programa ZDAJ, pa tudi šola zdravega načina življenja pri Šentvidu pri Stični in program zdravljenja debelosti za otroke na Debelem Rtiču.
Poslanstvo svetovnega dneva debelosti, ki ga zaznamujemo vsako leto 4. marca, je med drugim povečati ozaveščenost in spremeniti način obravnave debelosti v družbi.
