Zdravnik Rok Miklič iz Splošne bolnišnice Novo mesto je pojasnil, da je srčni zastoj stanje, pri katerem bolniku nenadoma preneha delovati srce, zaradi česar se prekine tudi krvni obtok, kar zahteva takojšnjo intervencijo v obliki temeljnih postopkov oživljanja. “Brez teh zaradi pomanjkanja kisika že v nekaj minutah pride do okvare vitalnih organov, zlasti možganov,” je povedal na novinarski konferenci na Zdravniški zbornici Slovenije.
Preživetje po zunajbolnišničnem srčnem zastoju je tradicionalno nizko, v Evropi okoli 7,5 odstotka, in predstavlja veliko javnozdravstveno breme in pomemben vzrok umrljivosti.
Podatke o srčnih zastojih na evropski ravni zbirajo s študijo EuReCa. Tretja študija je potekala od 1. septembra do 30. novembra 2022, v njej pa je sodelovalo 28 držav, tudi Slovenija. Glavni cilj študije je bilo ugotoviti dostopni čas od klica na 112 do prihoda nujne medicinske pomoči na kraj dogodka.
Koordinator študije v Sloveniji in urgentni zdravnik Matej Strnad iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je dejal, da so v študijo vključili 294 ljudi, ki so doživeli srčni zastoj, starost vključenih pa je bila povprečno 69 let. Povprečni odzivni čas službe nujne medicinske pomoči je bil 12,2 minute, kar Slovenijo uvršča v spodnjo četrtino držav. “To je pomemben podatek, ker se vsako minuto, ko ne oživljamo človeka, zmanjša možnost preživetja za približno 10 do 12 odstotkov,” je poudaril.
Dodal je, da se dve tretjini srčnih zastojev zgodita doma in dve tretjini v pričo očividca. V študiji so ugotovili, da očividci v Sloveniji začnejo oživljati žrtve s srčnim zastojem v 63 odstotkih, kar je več kot v Evropi, kjer začnejo oživljati v 52 odstotkih.
V Sloveniji srčni zastoj preživi 15 odstotkov ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot evropsko povprečje. V Avstriji preživi 10 odstotkov bolnikov, v Nemčiji in Italiji okoli šest odstotkov in na Madžarskem 3,2 odstotka. Višji odstotek preživetja imajo le Norveška, Nizozemska, Češka in Portugalska. Pri bolnikih, ki so doživeli srčni zastoj v pričo očividcev in potrebujejo izvedbo elektrošoka z defibrilatorjem, pa je preživetje 44 odstotkov, kar Slovenijo uvršča na četrto mesto. Povrnitev spontanega krvnega obtoka na terenu se v Sloveniji zgodi v 41 odstotkih, v Evropi pa v 31 odstotkih.
Zdravnik Luka Petravić iz UKC Maribor pa je dejal, da bi morali nadaljevati zbiranje podatkov o srčnih zastojih in vzpostavili nacionalni register srčnih zastojev. Strokovnjaki menijo, da bi morali temeljni postopki oživljanja in uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) postati del učnega programa v osnovnih šolah. Ob tem je opozoril, da je bilo v Sloveniji veliko denarja vloženega v nakup AED, a je njihova uporaba nizka, le v približno 20 odstotkih primerov.
Ocenjujejo, da se v Sloveniji zgodi približno 1600 srčnih zastojev na leto. Približno dve tretjini je moških in ena tretjina žensk. Pri moških se tveganje za srčni zastoj poveča po 60. letu, pri ženskah pa po 70. letu starosti. Dejavniki tveganja so debelost, neaktivnost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi ter kajenje.
Vir: STA
