Kot je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v prostorih Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je bilo lansko leto glede na niz podatkov različnih ustanov globalno drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850.
“Povprečna globalna temperatura pri tleh je bila približno 15 stopinj Celzija, kar je dobro desetinko stopinje Celzije manj od rekorda leta 2024 in približno 0,6 stopinje več od obdobja 1991-2020,” je pojasnil.
V primerjavi s predindustrijskim obdobjem oz. drugo polovico 19. stoletja pa je bilo lansko leto toplejše za skoraj stopinjo in pol. “Različne ustanove so prišle do malenkost različnih številk glede odstopanja lanskega leta od druge polovice 19. stoletja. Skupno vsem pa je, da je bilo lansko leto med 1,4 in 1,5 stopinje nad povprečjem druge polovice 19. stoletja. Če pogledamo razvoj povprečne temperature za zadnjih 30 let, vidimo, da so bila zadnja tri leta zelo izstopajoča,” je razložil Vertačnik.
Opozoril pa je tudi na trend stalnega in izrazitega naraščanja temperatur po letu 1975 oz. za dve do tri desetinke stopinje na desetletje. “To nas je pripeljalo praktično že na samo mejo pariškega sporazuma, ki je pri 1,5 stopnje Celzija. To je optimističen cilj sporazuma, ki ga bomo v prihodnjih letih presegli, leta 2050 pa se utegne zgoditi, da bomo presegli tudi mejo dveh stopinj Celzija,” je bil jasen Vertačnik.
Kot posebnost lanskega leta med glavnimi podnebnimi kazalniki pa je izpostavil izjemno skladiščenje toplote v oceanih. “Več kot 90 odstotkov toplote, ki je posledica presežka toplogrednih plinov v ozračje, se skladišči v oceanih, ki se sčasoma segrevajo /…/ Lani je bilo leto z največjo dodano količino toplote v oceanih, zlasti do globine 2000 metrov,” je dejal.
Temperature v Evropi pa so se lani v povprečju povzpele 1,17 stopinje Celzija nad povprečjem v obdobju 1991-2020 in 2,6 stopinje Celzija nad predindustrijskim obdobjem. Kot je spomnil Vertačnik, se Evropa kot celina še vedno ogreva najhitreje od vseh celin.
Da je bilo leto 2025 v Sloveniji četrto najtoplejše leto v zgodovini meritev in petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto, medtem ko po padavinah, sončnem vremenu ter mrazu ali obilnem sneženju po nižinah ni posebej izstopalo, pa je poudarila klimatologinja na Arso Katja Kozjek Mihelec.
“Najbolj si ga bomo verjetno zapomnili po nenavadno izraziti junijski vročini in suši, ponekod pa tudi po poletnih in pa jesenskih neurjih,” je dodala. Mesec junij je bil tudi rekordno topel, suh in osončen. Na Arsu so v Dobličah pri Črnomlju 26. junija lani izmerili nov slovenski junijski temperaturni rekord, ki je dosegel 38,4 stopinje Celzija.
Posebnost lanskega junija je tudi to, da je bil toplejši od julija in avgusta, s tem pa najtoplejši mesec v letu. “To se zgodi zelo redko, ponavadi se junij uvrsti na tretje mesto za julijem in običajno tudi za avgustom,” je pojasnila Kozjek Mihelec in opozorila tudi na izrazito topel januar. Ta je bil peti najtoplejši januar od leta 1950.
“Snežne razmere so bile v preteklem letu skromne, kar je podobno večini preteklih let. Marsikje v notranjosti po nižinah je bilo zelo malo dni s snežno odejo, ta pa je bila tudi tanka. V Ljubljani smo imeli na primer le dva dneva snežno odejo, njena višina pa je bila le dva centimetra,” je pojasnila Kozjek Mihelec in izpostavila tudi nekoliko nadpovprečno osončenost na ravni države.
Po besedah hidorologinje Maje Koprivšek vodnatost rek v preteklem letu ni preveč odstopala od obdobja 1991-2020. “Skupno je po slovenskih rekah preteklo le dobrih pet odstotkov manj vode kot običajno v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bila pa ta odstopanja precej večja v pozitivno ali v negativno smer,” je pojasnila.
Reka Dragonja, ki se je kar osemkrat razlivala ali poplavljala, je dosegla tretji največji srednji letni pretok, Mura in Drava pa sta dosegli tretja najmanjša srednja letna pretoka od leta 1981.
Vir: STA
