Teden slovenske hrane je na pobudo več stanovskih organizacij s prvopodpisano Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) vlada razglasila decembra lani. Določeno je, da je to tretji teden v novembru.
Glavni namen tedna slovenske hrane je podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja, ohranjanja podeželja, varovanja kmetijskih zemljišč, seznanjanja mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanja zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju, so pred prihajajočim tednom sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
“Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža, bogata s hranili, hkrati pa nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla. Kot so vse stvari v življenju povezane in prepletene, so prepleteni tudi kmetijstvo, lokalna hrana in naša skupna blaginja. Toda odnos in spoštovanje do lokalne hrane nista nalogi posameznikov, temveč nas vseh – družbe kot celote. Pomembno je, da skupaj krepimo zavest o pomenu lokalne hrane in vplivih, ki jih imajo naše odločitve na skupno dobrobit in na prihodnost generacij, ki prihajajo,” je pred prihajajočim tednom dejala kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
Letošnji slogan Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!
Teden slovenske hrane nadgrajuje že uveljavljen tradicionalni slovenski zajtrk, ki se je začel prav tako na pobudo ČZS. S ponudbo kruha, masla, meda, mleka in sadja slovenskega izvora je prvič kot projekt potekal v vrtcih in osnovnih šolah po državi novembra 2011. Projekt se je z leti nadgrajeval, hkrati je od leta 2012 potekal na dan slovenske hrane, ki ga je po sklepu vlade od letos dalje zamenjal teden slovenske hrane.
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poudarja tudi pomen rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, bo v šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter ponekod drugod potekal 15. novembra, tokrat pod sloganom Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!
V aktivnostih tedna slovenske hrane bodo sodelovale tudi občine, ki so se pridružile akciji, imenovani Vseslovenske tržnice. Na stojnicah bodo omogočale predstavitve lokalnih ponudnikov hrane slovenskega porekla in prispevale k njihovi promociji. Kot so ta teden sporočili iz ČZS, se je akciji pridružilo več kot 30 občin.
Čebelarska zveza bo ob tednu slovenske hrane dejavnosti izvajala v sodelovanju z banko NLB. Kot so navedli na ČZS, bodo vsi prvošolci ob tradicionalnem slovenskem zajtrku prejeli brezplačno vstopnico za muzej bančništva Bankarium, ČZS pa bo na desetih lokacijah poslovalnic NLB tudi izvedla tradicionalni slovenski zajtrk.
Pozivajo k premišljenim nakupom in pripravi tradicionalnih jedi
Potrošniki lahko v tednu slovenske hrane izkažemo podporo lokalnim pridelovalcem s premišljenimi nakupi, svetujejo na spletni strani nacionalnega projekta Naša super hrana.
“V trgovini bodimo pozorni na poreklo izdelkov in prednostno izbirajmo lokalno hrano. Vzemimo si čas in obiščimo tudi lokalno tržnico ali si pomagajmo z Zemljevidom ponudnikov lokalne hrane (dostopen je na povezavi sta.si/qJWPFk, op. STA), kjer lahko preprosto poiščemo lokalne kmete in pridelovalce ter kupimo domače proizvode neposredno v svoji okolici. Na ta način neposredno podpiramo slovensko pridelavo in predelavo ter prispevamo k ohranjanju domačih delovnih mest,” so zapisali pri projektu.
Načrtovane so različne aktivnosti za spodbujanje priprave tradicionalnih slovenskih jedi iz lokalno pridelanih sestavin, saj je eden od namenov tedna slovenske hrane tudi okrepiti prepoznavnost slovenske kulinarične dediščine, lokalne trajnostne pridelave ter spodbuditi zdrav in trajnosten način prehranjevanja.
Sodelujoči v aktivnostih tedna slovenske hrane so tako povabili javne zavode in gostince, da v tem tednu obogatijo svoje jedilnike s tradicionalnimi slovenskimi jedmi iz lokalno pridelanih sestavin. Namigi in recepti za pripravo nekaterih so tudi na povezavi Recepti z okusi Slovenije sta.si/qb4QMk.
Med drugim so tam zapisani recepti za istrske bobiče in pehtranove polžke z medom, za matevža s pečenicami in dušenim kislim zeljem, za zelenjavni ješprenj ter pečena jabolka z orehi in medom, pa tudi za prežganko ter pečeno proseno kašo s sadjem in medom ter za telečjo obaro z ajdovimi žganci.
Postopki priprave nekaterih tradicionalnih slovenskih jedi so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Nazadnje sta bila oktobra letos vpisana postopka priprave mežerlov in pletenic.
Visoka samooskrba pri jajcih, nizka pri sadju in zelenjavi
Medtem statistični podatki že dolgo kažejo na nizko samooskrbo Slovenije pri nekaterih skupinah hrane. Tako je bila lani stopnja samooskrbe izmed rastlinskih kmetijskih proizvodov najvišja pri žitih (80 odstotkov), najnižja pa pri sadju (16 odstotkov). Samooskrba z zelenjavo je bila okoli 33-odstotna. Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najvišja pri jajcih (95-odstotna). Pri mesu je bila stopnja samooskrbe 83-odstotna.
Lani je Slovenija uvozila za 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v letu 2000, hkrati pa manj kot leta 2008, ko je država uvozila za skoraj 2,8 milijona ton hrane in pijač.
Slovenska gospodinjstva so leta 2022 za hrano v povprečju namenila 14 odstotkov svojih izdatkov. Še vedno se precej hrane tudi zavrže, a primerjava s ostalimi državami članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kilogramov na prebivalca) kot na ravni povprečja EU (70 kilogramov na prebivalca), med drugim še kažejo podatki državnega statističnega urada.
Vir: STA
