Po daljšem obdobju, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, smo v leto 2022 vstopili z več optimizma, tudi na področju vzgoje in izobraževanja so pričakovali bolj tehtne premisleke, predvsem pa več dialoga med šolsko politiko ter strokovno in širšo javnostjo pri oblikovanju in sprejemanju ključnih sistemskih ukrepov, je povedal moderator okrogle mize v okviru današnjega simpozija o reformnih procesih v vzgoji in izobraževanju v obdobju 2022-2026 Damijan Štefanc.
Direktorica Zavoda RS za šolstvo Jasna Rojc meni, da so v zadnjih štirih letih naslavljali vsa ključna področja, vprašanje pa je, koliko imajo proste roke oz. koliko je pedagoška stroka avtonomna in koliko je podprta. "Moja želja je, da bi se delalo več na avtonomiji šolskega prostora v smislu, da smo avtonomni in brez pritiskov ter da nimajo toliko vpliva in podpore tisti, ki želijo na vsak način, včasih brez premisleka, vplivati na karkoli. Zato si tudi želim močno strukturo na bodočem šolskem ministrstvu z novo vlado, predvsem ministra, ki pozna šolsko polje," je povedala. Ob tem si nekdanja državna sekretarka šolskega ministrstva želi, da se v šolskem prostoru ponovno fokus vzpostavi na osnovno poslanstvo, to je vzgoja in izobraževanje.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič od nove vlade pričakuje več avtonomije šolskega prostora. Zato si sama želi, da bi se vendarle šoli priznalo status ustanove posebnega pomena. "Ustanove, kamor ne more vsak vstopiti, ki ima pet minut časa. Učitelji za svoje delo potrebujejo mir. Ravnatelji ga lahko zagotavljamo do neke mere, a mnogokrat nam vežejo roke agresivni posamezniki, ki izkoriščajo sistem za lastne interese," je pojasnila.
Direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Gregor Mohorčič pa si od odločevalcev želi, da dajo večjo težo poklicnemu izobraževanju glede na to, da je 70 odstotkov njihovih dijakov v srednjem šolstvu, in da se skupaj s socialnimi partnerji dogovorijo, kakšno poklicno šolstvo si v Sloveniji želijo. Prav tako bi si želel sistemskega financiranja poklicnega šolstva in večje promocije. "Smo ujetniki šolske politike. Določene rešitve v šolstvu slabo kopiramo iz tujine oziroma implementiramo v naši sistem," je bil kritičen.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj deli mnenje svojih predhodnikov. Ob tem je opozoril, da je javno šolstvo trenutno v prelomu, ki ga "politični razred ne razume". Strinja se z Mihelič, da gre lahko sicer kakovostno javno šolstvo po poti javnega zdravstva. "Mi smo na začetku tega procesa, prve elemente tega procesa lahko že opazimo, ni še prepozno. Eden od simptomov, ki se že kaže, je pomanjkanje strokovnega kadra," je bil jasen.
