Dokument z naslovom Kakovost življenja v Slovenji - Poročilo o razvoju 2026 je Umar predstavil danes v Ljubljani. V njem je zapisano, da Slovenija ohranja visoko kakovost življenja, vendar naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije v prihodnost omejujejo polno izkoriščanje njenih razvojnih potencialov.
S poročilom o razvoju Umar letno spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je vlada sprejela konec leta 2017, njen osrednji cilj pa je zagotavljanje kakovostnega življenja za vse z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem. "Kakovost življenja je visoka in ima pozitiven trend, tako na kratek kot na dolgi rok," je ključno ugotovitev tokratnega poročila povzel Peter Wostner iz Umarja.
Kot je pojasnil, se Slovenija po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja še naprej uvršča med uspešnejše države EU. Zadovoljstvo z življenjem je doseglo najvišjo raven doslej, pričakovana zdrava leta življenja ostajajo nad povprečjem EU. Ob visoki zaposlenosti, rasti dohodkov, nizkih dohodkovnih neenakostih in razmeroma učinkovitih sistemih socialne varnosti so pogoji za življenje razmeroma ugodni.
Kljub temu se od leta 2021 povečujejo tveganja socialne izključenosti, zlasti pri ranljivejših skupinah prebivalstva, kjer se prekrivajo različni vidiki prikrajšanosti. Zaostruje se dostopnost stanovanj, poslabšuje se tudi kakovost izobraževanja, ugotavlja poročilo.
Kakovost življenja v regijah je razmeroma uravnotežena, pri čemer pa najuspešnejše regije niso nujno tudi najbogatejše, saj na kakovost življenja pomembno vplivajo tudi socialni, okoljski in prostorski dejavniki, pri katerih gospodarsko šibkejše regije lahko dosegajo boljše rezultate. Wostner je tako kot zanimivost omenil, da kakovost življenja po teh kazalnikih ni največja v osrednjeslovenski regiji, ki ima najvišji BDP na prebivalca, pač pa na Gorenjskem. Po drugi strani se je najslabše uvrstila obalnokraška regija, po BDP na prebivalca druga najbolj razvita slovenska regija.
Opozoril je, da se v Sloveniji prepočasi prilagajamo okoliščinam, v katerih smo se znašli. "Premalo investiramo, premalo se ukvarjamo z digitalizacijo," je dejal in izpostavil še problematiko demografije. V naslednjih dveh desetletjih in pol bo v Sloveniji sposobno delati za eno mestno občino Maribor in eno mestno občino Nova Gorica manj ljudi in če hočemo ohranjati standard, ki ga imamo, bomo morali to nadomestiti.
Zaposlovanje delavcev iz tujine, ki so večinoma manj izobraženi, se mu ne zdi pametno. "Druge države delajo drugače, vodilne inovatorke imajo denimo strukturo priseljencev veliko bolj usklajeno s strukturo izobrazbe domačega prebivalstva," je dejal. V Sloveniji so tuji delavci konec leta 2025 predstavljali 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, ker jih tretjina prejema plačilo v višini minimalne plače, pa je tudi tveganje revščine med njimi večje.
Wostner je dejal, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji sicer nižja kot v povprečju v EU. Vendar se izpostavljenost pri določenih skupinah prebivalstva, kot so priseljenci, nizko izobraženi, enočlanska gospodinjstva in samozaposleni, povečuje, "ker smo premalo pozorni na njih". Ljudi, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu tveganju revščine, je 157.000, je opozoril.
Poročilo ugotavlja, da ključna omejitev hitrejšega gospodarskega dohitevanja razvitejših držav ostaja nizka rast produktivnosti. To pomeni nujnost prehoda v razvojni model, ki temelji na ustvarjanju, širjenju in uporabi znanja. Obenem višja produktivnost krepi javnofinančno vzdržnost in ustvarja ustrezne razmere za dolgoročno zagotavljanje kakovostnih javnih storitev, ki so pomemben steber celostne kakovosti življenja.
Na kakovost življenja vpliva tudi stanje okolja. Ohranjenost naravnega okolja je razmeroma dobra, ekološki odtis pa ostaja visok predvsem zaradi velikega ogljičnega odtisa, povezanega z visoko rabo fosilnih goriv v prometu, piše v poročilu.
V.d. direktorice Umarja Alenka Kajzer je povedala, da poročilo ponuja uravnotežen sveženj politik in usmeritev, da bi Slovenija prestopila med države ustvarjalke in ne bi ostajala država izvajalka.
Za ohranjanje blaginje in uspešen razvoj je potrebno odločneje ukrepanje na več področjih, je menila. Okrepiti je treba razvoj in razpoložljivost človeškega kapitala, izboljševati življenjske pogoje vseh generacij ter okrepiti prehod v nizkoogljično družbo, je naštela. Za vse to pa je po njenih besedah pomembno tudi, da se pospeši rast produktivnosti ter izboljšata institucionalno okolje in razvojna usmerjenost javnih financ.
