Pristojni so se za posodobitev zakona o zaščiti živali odločili, ker so v sistemu ugotovili anomalije, ki jih je treba nujno čim prej odpraviti, je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez.
Reja kokoši v kletkah naj bi bila tako dovoljena le še do konca leta 2028. V Sloveniji je v kletkah še približno 15 odstotkov kokoši. Pristojni si želijo, da bi samooskrba z jajci v državi ostala na visokem nivoju, zato so se z vsemi registriranimi rejci kokoši nesnic v kletkah – teh je okoli 30 – sestali.
Knez je pojasnila, da bodo rejcem ponudili maksimalno, 80-odstotno financiranje za prehod na alternativno rejo. “Sofinanciranje bo potekalo iz državnih sredstev in bo ciljno usmerjeno v te rejce,” je dejala. Dodala je, da bodo na terenu ponudili tudi svetovanje, individualno bodo pomagali tudi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.
Dobavni roki dobaviteljev opreme so med šestimi in osmimi meseci, skupaj s pridobivanjem gradbenih dovoljenj pa je po ocenah ministrstva za prehod na alternativni tip reje potrebno približno leto in pol, zato menijo, da bi do konca leta 2028 kljub morebitnim zapletom prehod moral biti izvedljiv.
Država predvideva, da bo za takšne subvencije potrebnih do osem milijonov evrov, razpis pa bo objavljen po sprejetju zakona. Knez ocenjuje, da bi do tega lahko prišlo ob koncu leta.
Je pa Knez zavrnila navedbe, da naj bi v Sloveniji še bili rejci, ki bi zaradi prejema subvencij morali obogatene kletke uporabljati tudi po letu 2028. “Med našimi pogovori noben rejec ni izpostavil te težave,” je poudarila. Prepričana je sicer, da prehod na alternativne načine reje prinaša konkurenčno prednost na trgu.
Ukinitve reje svinj v kletkah medtem zaenkrat še ni na vidiku, saj je stanje v sektorju kompleksnejše.
Predlog novele na novo ureja tudi financiranje zavetišč. Po navedbah Knez gre za nov model, ki je pošten do zavetišč, pokriva dejanske stroške in stimulira zavetišča, uvaja pa tudi možnost rejništva živali.
Trenutno so od prvega do 30 dne stroške oskrbe živali za zapuščene živali morale kriti občine, v katerih je bila najdena žival, ali tisti, ki je oddal svojo žival oz. so mu bile živali odvzete z odločbo uprave, nato je med 30 in 120 dnem v celoti stroške oskrbe krilo zavetišče, nadalje pa je stroške plačevala država.
Zdaj pa bo od prvega do 60 dne oskrbo živali morale kriti občine ali tisti, ki je oddal svojo žival zaradi oz. so mu bile živali odvzete z odločbo uprave. Med 60. in 180. dnem bo stroške v celoti krila država, nato pa bo država primaknila še 20 odstotkov stroškov oskrbe, je pojasnila direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj. Dodala je, da ocenjujejo, da to ne bo dodatno obremenilo državnega proračuna. Lani je uprava za oskrbo denimo izplačala približno 1,75 milijona evrov.
Zakonodajni predlog predvideva tudi začasnega skrbnika, kar pomeni, da bodo po 180 dneh živali lahko šle v rejništvo fizičnim osebam, pri čemer bo za žival še naprej odgovorno zavetišče, ki bo tudi moralo delati v smeri trajne posvojitve živali. “Zavetišča ne smejo biti končni dom, ampak samo prehodni dom zapuščenim živalim,” je bila jasna Znoj.
Veljavna zakonodaja normativov za mačke v zavetiščih ne določa, osnutek novele pa to uvaja. Na 800 registriranih psov v občini bo tako treba imeti v zavetišču zagotovljeno najmanj eno namestitveno mesto za pse, kar velja že sedaj, in po novem tudi dve mesti za mačke.
“Vpeljuje se tudi čipiranje lastniških mačk. Pričakujemo, da bo dolgoročno to prineslo pozitivne učinke in bomo tako lažje nadzorovali legla in število mačk,” je dejala Znoj.
Okrog 50.000 mačk je po njenih navedbah že čipiranih. Sistem bo enak kot za pse, bo pa za lastniške mačke veljalo dveletno prehodno obdobje. Novela sicer predvideva tudi sofinanciranje države pri označevanju mačk.
Osnutek na novo ureja tudi področje lastništva eksotičnih živali. Kot je pojasnila Znoj, so sprva predvidevali sprejem dveh podzakonskih aktov, pri čemer bi eden urejal seznam dovoljenih, drugi pa prepovedanih vrst, a so prejeli več kot 200 pripomb, do uskladitve pa ni prišlo. “Zato smo se odločili, da bomo po sprejemu novele pripravili le seznam dovoljenih vrst. To pomeni, da bomo določeno živalsko vrsto lahko tudi pozneje dodali na seznam, medtem ko bodo živali, ki ne bodo na seznamu, glede na predlog lahko posedovali samo živalski vrtovi oziroma zatočišče za prostoživeče živali,” je dejala.
Sprememba zakonodaje predvideva tudi uvedbo dodatnih pravic in dolžnosti inšpekcijskih služb. Tako bo po novem mogoče denimo odvzeti vozilo, s katerim je bil storjen prekršek.
Osnutek novele zakona o zaščiti živali je zadnji iz svežnja sedmih kmetijskih zakonov, ki jih je ministrstvo v javno obravnavo poslalo v preteklih tednih.
Vir: STA
