Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani ob mednarodnem dnevu psov vodičev, ki ga zaznamujemo zadnjo sredo v aprilu, pripravila dogodek, namenjen ozaveščanju o pomenu psov vodičev, izzivih njihovih uporabnikov ter pravilnem odnosu javnosti do psov. Ob tej priložnosti so predstavili tudi poučno knjigo za otroke Tačko prostovoljnega Društva Tačke pomagačke, ki izvaja terapevtsko delo s pomočjo strokovno usposobljenih psov v več kot 130 ustanovah po Sloveniji.
V Sloveniji je trenutno aktivnih 28 do 30 psov vodičev, kar je v primerjavi s približno 10.000 slepih in slabovidnih oseb v državi malo, na kar so danes opozorili predstavniki zveze. "Trend, da imamo v Sloveniji 28 do 30, največ 35 psov vodičev ostaja že 10 ali 15 let enak, sem pa vesela, da ne upada, saj je osebna asistenca v določeni meri za nekatere nadomestila psa vodiča", je za STA povedala predstavnica zveze Sabina Dermota.
Kot so poudarili organizatorji, psi vodiči slepim in slabovidnim omogočajo večjo samostojnost, mobilnost in varnost pri vsakodnevnem življenju. Uporabnikom pomagajo pri orientaciji, izogibanju oviram in varnem premikanju v prometu, hkrati pa predstavljajo tudi pomembno psihološko oporo in družbo.
Po besedah Dermote je potreba po psu vodiču odvisna od posameznika ter osebnostnega skladanja med psom, vaditeljem ter slepim ali slabovidnim uporabnikom. Predstavniki zveze opozarjajo, da potrebe po psih vodičih naraščajo predvsem zaradi večjega poudarka na samostojnem življenju slepih in slabovidnih ter aktivnejšega vključevanja v družbo, izobraževanje in delo.
Leta 2017 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije slepim osebam omogočal pridobitev psa vodiča kot medicinskega pripomočka v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Postopek je vključeval presojo pogojev za upravičenost, pes pa je moral pred prenosom na uporabnika opraviti ustrezno šolanje in izpite.
V Sloveniji po ocenah deluje razmeroma majhno število psov vodičev, saj gre za zahtevno in dolgotrajno usposabljanje. Obsežen program vsebuje vaditelja, katerega naloga je, da primernega psa poišče ter ga pripravi na šolanje. Kasneje sledi tudi usposabljanje s primernim uporabnikom, kar pa je po besedah Dermote za številne slepe in slabovidne popolnoma nova in zelo zahtevna izkušnja. "Šolanje po navadi traja vsaj leto dni, saj mora pes kljub hitrem učenju določene stvari utrditi," je dodala.
Pse vodiče v Sloveniji šolajo v okviru SLO-CANIS, glavnega specializiranega centra za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov s sedežem v Mariboru, kjer na vadbenem poligonu poteka osnovno in specializirano usposabljanje psov ter kasnejše skupno šolanje z uporabnikom.
Predstavniki zveze so še izpostavili, da javnost še vedno premalo pozna pravila vedenja ob psu vodiču. Ti morajo biti med opravljanjem nalog popolnoma zbrani, zato jih mimoidoči ne smejo božati, hraniti ali ogovarjati brez dovoljenja uporabnika.
