Matura za številne dijakinje in dijake predstavlja pomembno življenjsko prelomnico, ko simbolično zaključujejo srednješolsko obdobje in začenjajo novo pot v svet odraslosti oziroma v študentska leta. Gimnazijci oziroma dijaki z opravljenim maturitetnim tečajem bodo opravljali splošno maturo, ki jim odpira pot za študij na univerzi.
Splošno maturo opravljajo iz petih predmetov. Vsem skupni so slovenščina oziroma italijanščina ali madžarščina, matematika in tuji jezik, druga dva maturitetna predmeta pa izbere vsak dijak sam. Izbirajo lahko med različnimi predmeti, na primer fizika, kemija, biologija, zgodovina, tuji jeziki in podobno. Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih, spomladanskem (maj-junij) in jesenskem (avgust-september).
V torek bodo tako gimnazijci zadnjih letnikov v skladu z maturitetnim koledarjem v spomladanskem roku pisali prvo izpitno polo - esej iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. K temu delu izpita se je lani prijavilo 6987 dijakov, za letos pa bodo točni podatki znani v ponedeljek, so sporočili iz Državnega izpitnega centra.
Letošnji tematski sklop Klanec, Nekoč, Danes, Vedno? za maturitetni esej pri slovenščini obsega besedili Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Drugi del pisnega izpita bodo pisali 29. maja.
Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 30. maja, 9., 11., in 17. junija, iz psihologije, sociologije, geografije in filozofije od 1. do 4. junija, biologije 18. junija, umetnostne zgodovine 8. junija, zgodovine 10. junija, matematike 6. junija in iz kemije 16. junija.
Ustni maturitetni izpiti bodo na šolah potekali med 10. in 23. junijem.
Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni 13. julija.
Lani je bilo od skupno 6514 kandidatov, ki so na 80 šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, uspešnih 91,8 odstotka.
S pisnim izpitom iz slovenščine oz. italijanščine in madžarščine se bo 29. maja začela tudi poklicna matura. Z njo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij.
Razlika med poklicno in splošno maturo je v tem, da slednja omogoča vpis v vse študijske programe, višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne.
Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij, morajo ob maturi opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature, pri čemer različni univerzitetni programi zahtevajo izpit iz različnih predmetov. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo sicer ne omogočajo prav vsi univerzitetni študijski programi, velika večina pa.
Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je uspešno končal 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja, 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja, zaključil 4. letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj ter opravil mojstrski izpit.
Tudi poklicna matura se v skladu z maturitetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo 2026 opravlja v dveh izpitnih rokih: spomladanskem in jesenskem. Medtem pa je zimski rok, v katerem je maturo prvič opravljalo le približno dva odstotka kandidatov, ukinjen.
Sicer pa se z novelo zakona o maturi, sprejeto junija lani, obetajo spremembe predvsem pri poklicni maturi, ki jo bo mogoče opravljati tudi s petimi predmeti. Rešitve, predvidene s šolskim letom 2030/31, naj bi zagotovile višjo raven znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzah.
Poklicno maturo je lani na 142 šolah od 8627 kandidatov uspešno opravilo 88,9 odstotka.
