Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je voda ključni naravni vir obstoja naravnega okolja in zato tudi človeške civilizacije. “Zanjo smo odgovorni prav vsi – posamezniki, institucije in organizacije na regionalnih in državnih ravneh ter nenazadnje mednarodne in nevladne ustanove,” je dejal.
V luči odgovornosti ravnanja z vodnimi viri je opozoril tudi na posledice podnebnih sprememb, ki smo jih občutili tudi ob poplavah avgusta 2023. “Po poplavah smo se uspešno posvetili sanaciji posledic in obnovi prizadetih območjih, pa tudi širši krepitvi podnebne odpornosti porečij,” je poudaril.
Novak se je dotaknil tudi letošnje teme svetovnega dneva voda, ki v ospredje postavlja varstvo ledenikov. Kot je dejal, je Slovenija v pogledu kriosfere, kamor se uvrščajo ledeniki, zelo pestra in tudi v tem pogledu občutljiva na podnebne spremembe.
V nadaljevanju so sodelujoči strokovnjaki osvetlili posamezna področja, ki so pomembna za krepitev odpornosti – od problematike zalog pitne vode do nevarnosti hudourniških poplav in plazov.
Kot je opozoril Matija Zorn iz Geografskega inštituta Antona Melika, so prav ledeniki bistveni za uravnavanje globalnih podnebnih in hidroloških razmer ter zagotavljanje pitne vode. “Od male ledene dobe do danes smo prostorninsko izgubili 70 odstotkov ledenikov, do sredine tega stoletja pa se bo ta prostornina še zmanjšala,” je izpostavil. Dodal je, da je trend pospešenega izginjanja začel dobivati pospešek po letu 1990.
Med posledicami izginjanja ledenikov, k čemur v največji meri prispeva dvig povprečnih globalnih temperatur, je med drugim izpostavil dvige morske gladine in povečevanje števila ledeniških jezer. “Ti so pomembni, ker ogrožajo prebivalce dolvodno z njihovim morebitnim nenadnim izlivanjem,” je opozoril. Izginjanju ledenikov smo bili v zadnjih desetletjih priča tudi v Sloveniji. Posledično Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto po besedah Zorna tako že dolgo nimata več ledeniških značilnosti.
Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik je izpostavil nevarnosti hudourniških poplav. Kot je dejal, je na območju celotnih Alp že od nekdaj v ospredju sonaravni pristop k urejanju hudournikov. Zadnji trend pa je po njegovih besedah umeščanje objektov, ki zadržujejo največje rušilne učinke hudourniškega materiala. Veliko več bi bilo treba po njegovi oceni narediti pri informiranju in ozaveščanju prebivalcev o posledicah tovrstnih dejanj. “To so časovno in glede obsega težko napovedljivi dogodki, zato je pomembno, kako se bo posameznik odzval,” je poudaril.
Sodelujoči so predstavili tudi področje urejanja zemeljskih plazov. Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije je opozoril na manko sistematičnega centralnega zbiranja in interpretiranja geološko-geotehničnih podatkov o stanju plazov. Glede na izkušnje iz ujme avgusta 2023 je pristojnim predlagal vzpostavitev delovanja interdisciplinarnih strokovnih ekip za takojšen odziv.
Na nujnost spodbujanja zbiranja in analiziranja podatkov o plazovih, ki služijo tudi za pripravo boljših opozorilnih kart, je opozoril tudi Janko logar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Kot je poudaril, je pomembno tudi izvajanje terenskih ogledov stanja in preprečevanja poškodb na plazljivih območjih že v zgodnnejših fazah, kar je veliko bolj učinkovito kot poznejša sanacija obsežnega plazu. Zavzel se je tudi za vzpostavitev urada za plazove na državni ravni.
Da bodo pozivi stroke glede vzpostavitve samostojnega urada za plazove na ministrstvu kmalu uslišani, je na okrogli mizi na temo dolgoročnega in trajnostnega načrtovanja zmanjševanja škodljivega delovanja voda potrdila državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc. Kot je pojasnila, bo v okviru reorganizacije direktorata za vode z začetkom aprila vzpostavljen tudi poseben oddelek za plazove.
Vir: STA
